Smo 17. marca v letu 73 n. št.

Obiskali bomo antični Rim
in si ogledali Liberalijo,

vsakoletni praznik svobodnih
državljanov Rimskega cesarstva.

Pred nami je 17 let star fant,
Lucius Popidius Secundus.

Ni iz revne družine, čeprav stanujejo
v delu Rima, imenovanem Subura,

kjer je več skromno živečih kot bogatih,
vseeno pa je lokacija blizu centra mesta.

(Gong)

V stanovanjih je natlačeno veliko ljudi,

(Stokanje)

kar je lahko nevarno.

Velikokrat kaj zagori, vonj po
dimu in pepelu sta nekaj vsakdanjega.

Lucius, ki je vstal ob zori,
ima danes na urniku nekaj dolžnosti.

(Vzkliki)

Njegov brat bo star 15 let.

Umrljivost otrok v starem Rimu je visoka,
kar polovica jih ne dočaka te starosti.

zato je to še posebej
pomemben mejnik.

Lucius opazuje svojega brata,
stoječega v novi togi

pred domačim oltarjem
z zaščitniškimi božanstvi,

ko položi svoj obesek (bulla),
zaščitniški amulet,

v hišno svetišče, skupaj
z zahvalno molitvijo.

Obesek mu je očitno pomagal:
saj je še vedno živ.

Za razliko od mnogih otrok,
je brat dočakal odraslost.

Pri 17-ih je Lucius skoraj
zaključil tudi s šolanjem.

Naučil se je pravilno govoriti,
imeti javne govore,

ter brati in pisati po latinsko
in po (staro) grško.

Oče ga je naučil tiste stvari,

ki jih v rimskih šolah ne učijo:

kako tekati,

kako plavati

in kako se bojevati.

Pri 17-ih bi že lahko postal
poveljnik (tribun) v rimski vojski

in poveljeval vojakom
na mejah cesarstva.

Pri ostalih stvareh pa je še vedno otrok.

Zato mu še ne zaupajo sklepati pogodb.

Do 25 leta bo pogodbe sklepal njegov oče.

Prav tako bo oče uredil bodočo poroko
z dekletom, 10 let mlajšim od Luciusa.

Ogledano ima družino
s sedemletno hčerjo.

Nazaj k praznovanju Liberalije.

Ko se Lucius z družino odpravlja na pot,

so trgovine že odprte, prebivalci
pa hitijo po opravkih.

Ulice so polne
potujočih trgovcev z nakitom

in ljudi, ki hitijo iz enega
v druge dele mesta.

Čeprav vozov ne spustijo
v mesto vse do devetih zjutraj,

je na ulicah že gneča.

Očetje in strici
otroke pripeljejo na Avgustov trg,

kjer stojijo kipi slavnih Rimskih junakov,

kot Enejev, ki je Trojance, prednike
Rimljanov, pripeljal v Italijo.

Pa Romulov, kip ustanovitelja Rima.

In vseh generalov Republike
izpred več kot 100 let.

Lahko si predstavljamo,
kako so se očetje in varuhi,

skupaj z zdaj odraslimi otroci,

spominjali zgodb o Rimski slavi,

in pripovedovali o dejanjih in izrekih
junakov iz preteklosti:

kako pravilno živeti

in preseči mladostno nepremišljenost.

Na tem kraju je čutiti preteklost,
pomembno za sedanjost.

Rimljani so naredili cesarstvo,
ki naj ne pozna mej v prostoru in času.

(Tresk)

Rim se je namenil, da postane
večen z vojskovanjem.

Vojne so del življenja, tudi v letu 73.

Bojni pohodi potekajo
na sever Anglije in na Škotsko,

severno od reke Donave v Romunijo,

in na mejo med Sirijo in Irakom na vzhodu.

Minilo je osem ur in čas je
za odhod v kopališče.

Lucius in njegova družina gredo
po ulici Via Lata, široki ulici,

k Marsovemu polju in ogromnim kopališčem
(Marka Vipsanija) Agripe.

Družina pred vrati kopališča pusti
oskrbovance in osvobojene sužnje,

in vstopi s sebi enakimi.

Iz temnih prostorov,
polnih pare, k svetlim.

Okenska stekla so Rimljani izpopolnili.

Premikajo se od hladnih

k mlačnim

in zelo vročim prostorom.

Au!

Ko mine več kot ena ura,
kopalci odidejo zmasirani in naoljeni,

(Žvižganje)

z lopatico za odstranjevanje olja
(strigilom)

pa so jim odstranili še zadnjo umazanijo.

Deveto uro, sedem ur,
odkar so odšli od doma,

se vračajo domov na slavnostno večerjo.

Večerja poteka v krogu družine,

z 9 ljudmi okrog nizke mizice.

Sužnji jim postrežejo,

ko jedci, z gestami rok,
zahtevajo več hrane in vina.

Ko se končuje dan,
se zunaj zasliši ropot vozov.

Osvobojenci in klienti se

s trebuhi polnimi močne -
a slabše - hrane,

odvlečejo v zdaj mlačna kopališča,

preden se vrnejo v svoja stanovanja.

V Luciusovemu domu se
popivanje nadaljuje pozno v noč.

Luciusu in polbratu je že slabo.

Suženj poskrbi zanju,
če bosta morala bruhati.

Iz zgodovine nam je znana
Luciusova prihodnost.

Čez 20 let najmlajši sin cesarja
Vespazijana, Domicijan, kot cesar

uvede strahovlado.

Bo Lucius preživel?

(Bobni)