0:00:06.926,0:00:09.938
Mestno nebo je pravzaprav[br]precej dolgočasno.

0:00:09.938,0:00:12.988
Če pogledate v temo med stavbami,

0:00:12.988,0:00:15.248
boste morda lahko prepoznali[br]Velikega medveda

0:00:15.248,0:00:17.392
ali morda Orionov pas.

0:00:17.392,0:00:18.131
A počakajte.

0:00:18.131,0:00:21.419
Poglejte ta mračni predel še enkrat[br]in iztegnite palec.

0:00:21.419,0:00:24.059
Koliko zvezd mislite, da je za njim?

0:00:24.059,0:00:26.603
Deset, dvajset? Pomislite še enkrat.

0:00:26.603,0:00:29.305
Če pogledate na ta del neba[br]v velikosti nohta na palcu

0:00:29.305,0:00:31.406
s Hubblovim teleskopom,

0:00:31.406,0:00:34.318
bi namesto svetlobnih pik videli zmazke.

0:00:34.318,0:00:35.873
To niso zvezde.

0:00:35.873,0:00:38.857
So galaksije, tako kot naša Mlečna cesta.

0:00:38.857,0:00:41.119
Mesta z milijardami zvezd

0:00:41.119,0:00:46.472
in več kot tisoč se jih skriva[br]pod vašim palcem.

0:00:46.472,0:00:49.592
Vesolje je večje,[br]kot lahko vidite iz mesta,

0:00:49.592,0:00:53.941
in celo večje od zvezdnega neba,[br]ki ga lahko vidite na podeželju.

0:00:53.941,0:00:57.776
To je vesolje, kot ga vidijo astrofiziki,

0:00:57.776,0:01:03.461
z več zvezdami, [br]kot je zrn peska na Zemlji.

0:01:03.461,0:01:05.397
S tem ko ponoči strmimo v zvezde,

0:01:05.397,0:01:08.808
smo del najstarejše znanosti[br]v človeški zgodovini.

0:01:08.808,0:01:10.749
Študija neba je starejša kot

0:01:10.749,0:01:14.843
navigacija, kmetijstvo[br]in morda celo jezik.

0:01:14.843,0:01:19.499
A za razliko od drugih znanosti[br]astronomija temelji izključno na opazovanju.

0:01:19.499,0:01:23.164
Ne moremo nadzorovati parametrov[br]naših eksperimentov iz laboratorija.

0:01:23.164,0:01:26.150
Naša najboljša tehnologija[br]lahko človeka pošlje na Luno

0:01:26.150,0:01:29.149
in se dotakne robov[br]našega sončnega sistema.

0:01:29.149,0:01:31.508
A te razdalje so neznansko majhne,

0:01:31.508,0:01:34.811
ko jih primerjamo[br]z zevajočimi prepadi med zvezdami.

0:01:34.811,0:01:37.264
Kako lahko torej toliko vemo[br]o drugih galaksijah,

0:01:37.264,0:01:41.871
iz česa so sestavljene, koliko jih je[br]in ali so sploh tam?

0:01:41.871,0:01:45.924
No, lahko začnemo s prvo stvarjo, [br]ki jo lahko vidimo ponoči: z zvezdami.

0:01:45.924,0:01:49.161
Poskušamo preučiti njihove lastnosti.

0:01:49.161,0:01:53.504
Iz česa so narejene? Kako vroče so?[br]Koliko tehtajo? Koliko so stare?

0:01:53.504,0:01:55.882
Kako daleč so od Zemlje?

0:01:55.882,0:01:57.144
In verjemite ali ne,

0:01:57.144,0:02:02.225
vse te stvari lahko izvemo iz luči,[br]ki sveti na nebu.

0:02:02.225,0:02:07.114
Eno vrsto zvezdnega sporočila razberemo tako,[br]da njeno svetlobo spremenimo v mavrico.

0:02:07.114,0:02:08.859
Ko mavrico pogledate na Zemlji,

0:02:08.859,0:02:11.008
v resnici gledate svetlobo Sonca,

0:02:11.008,0:02:14.309
razpršeno skozi vodne kapljice[br]v atmosferi

0:02:14.309,0:02:17.520
v vse različne valovne dolžine,[br]ki jo sestavljajo.

0:02:17.520,0:02:19.653
Ko preučujemo svetlobo drugih zvezd,

0:02:19.653,0:02:23.685
lahko po potrebi ustvarimo mavrice,[br]in to ne z vodnimi kapljicami,

0:02:23.685,0:02:27.503
temveč z drugimi posebnimi instrumenti,[br]ki razpršijo svetlobo.

0:02:27.503,0:02:30.005
Ko pogledamo razpršeno svetlobo[br]našega Sonca,

0:02:30.005,0:02:33.466
vidimo nekaj čudnega:[br]temne črte v naši mavrici.

0:02:33.466,0:02:37.090
Te črte so značilni prstni odtisi atomov.

0:02:37.090,0:02:42.087
Vsaka vrsta atoma v Sončevi atmosferi vpija[br]svetlobo pri različnih valovnih dolžinah

0:02:42.087,0:02:46.576
in količina absorbcije[br]je odvisna od števila atomov.

0:02:46.576,0:02:50.301
S tem, koliko svetlobe[br]manjka na valovnih dolžinah,

0:02:50.301,0:02:53.912
lahko povemo, kateri elementi[br]so v Sončevi atmosferi

0:02:53.912,0:02:56.620
kot tudi njihove koncentracije.

0:02:56.620,0:02:59.769
In enako idejo lahko uporabimo[br]pri preučevanju drugih zvezd.

0:02:59.769,0:03:02.276
Naredimo spektralno mavrico,[br]pogledamo kaj manjka

0:03:02.276,0:03:04.719
in ugotovimo, kateri elementi so prisotni.

0:03:04.719,0:03:08.354
Bingo. Sedaj veste,[br]iz česa so narejene zvezde.

0:03:08.354,0:03:11.999
A nismo omejeni samo [br]na valovne dolžine, ki jih zaznajo naše oči.

0:03:11.999,0:03:14.051
Pomislite na radijske valove.

0:03:14.051,0:03:17.123
Ja, lahko ponesejo Billboardovo[br]lestvico Top 100 v vaš avto,

0:03:17.123,0:03:21.314
a lahko tudi potujejo[br]skoraj neomejeno skozi vesolje.

0:03:21.314,0:03:22.828
Ker so prišli tako daleč,

0:03:22.828,0:03:26.487
nam lahko radijski valovi[br]povedo zgodnjo zgodovino vesolja,

0:03:26.487,0:03:30.457
od samo nekaj tisoč let po velikem poku.

0:03:30.457,0:03:34.321
Lahko preučujemo tudi infrardečo svetlobo,[br]ki jo oddajajo hladnejši objekti,

0:03:34.321,0:03:37.041
kot na primer oblaki plina[br]in prahu v vesolju,

0:03:37.041,0:03:42.199
in ultravijolično svetlobo vročih zvezd,[br]pravkar rojenih iz teh oblakov.

0:03:42.199,0:03:44.871
Preučevanje različnih valovnih dolžin

0:03:44.871,0:03:47.245
nam da bolj popolno sliko[br]posameznega objekta

0:03:47.245,0:03:49.942
pa tudi drug pogled na vesolje.

0:03:49.942,0:03:54.290
Zato astrofiziki uporabljajo[br]več različnih vrst teleskopov,

0:03:54.290,0:03:58.911
ki pokrivajo spekter od infrardečih[br]prek ultravijoličnih do x-žarkov,

0:03:58.911,0:04:03.141
od velikih radijskih krožnikov do velikih[br]srebrnih ogledal in vesoljskih satelitov,

0:04:03.141,0:04:08.018
ki zaznavajo svetlobo, ki bi jo drugače[br]zaustavilo Zemljino ozračje.

0:04:08.018,0:04:09.973
Astrofiziki ne vidijo samo

0:04:09.973,0:04:13.385
milijarde zvezd med milijardami galaksij[br]v vesolju.

0:04:13.385,0:04:17.223
Slišijo, čutijo in zaznajo jih[br]skozi mnoge kanale,

0:04:17.223,0:04:19.387
od katerih vsak pripoveduje[br]drugačno zgodbo.

0:04:19.387,0:04:24.055
A vse se začne s svetlobo, s tisto,[br]ki jo lahko vidimo, in tisto, ki je ne.

0:04:24.055,0:04:26.697
Želite izvedeti skrivnosti vesolja?

0:04:26.697,0:04:28.314
Samo sledite svetlobi.