There's No Tomorrow (2012)

The first production by http://www.incubatepictures.com:
A 34 minute animated documentary about resource depletion and the impossibility of infinite growth on a finite planet.

JUTRI NE BO NIKOLI

To je Zemlja, kakrna je bila
pred 90 milijoni let.

Geologi temu obdobju
pravijo 'pozna kreda'.

To je bil čas izjemnega
globalnega segrevanja,

ko so planetu
e vladali dinozavri.

Zagotovili so si mesto
na vrhu prehranjevalne lestvice,

ne glede na spremembe,
ki so se dogajale okoli njih.

Celine so se razmikale in
odpirale razpoke v zemeljski skorji.

Poplavilo jih je in nastala so morja.

V ekstremni toploti so se
razmahnile alge in zastrupile vodo.

Odmrle so in padle
na dno razpok.

Reke so odnaale sedimente v morja.

Ti so sčasoma zakopali
organske ostanke alg.

Ker je naračal pritisk,
je naračala tudi toplota,

dokler ni kemijska reakcija
pretvorila organske snovi

v fosilna goriva iz ogljikovodikov:
nafto in zemeljski plin.

Podoben proces se je
odvil na kopnem,

zaradi česar je nastal premog.

Narava je rabila
priblino 5 milijonov let,

da je naredila fosilna goriva,
ki jih porabimo v enem letu.

Sodobni način ivljenja je odvisen
od te fosilizirane sončne svetlobe,

čeprav jo ima presenetljivo
veliko ljudi za samoumevno.

Od estdesetih let so geologi odkrili
več kot 2 bilijona sodčkov nafte.

Od takrat jih je svet porabil
priblino polovico.

Preden lahko črpate nafto,
jo morate najti.

Najprej jo je bilo lahko najti
in poceni pridobivati.

Prvo veliko ameriko naftno polje,
Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.

Sledila so tevilna druga.

Geologi so prečesali ZDA.

Nali so ogromne zaloge nafte,
zemeljskega plina in premoga.

ZDA so črpale več nafte
kot katerakoli drava,

zaradi česar so lahko postale
industrijska velesila.

Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,

je samo vpraanje časa,
kdaj začne proizvodnja upadati.

Posamezni vrelci imajo
različne hitrosti proizvodnje.

Povprečje proizvodnje več vrelcev
je videti kot normalna krivulja.

Tipično traja 40 let
od vrhunca odkritij,

da drava dosee
vrhunec proizvodnje.

Po tem proizvodnja
nenehno upada.

V petdesetih je geofizik iz drube Shell,
M. King Hubbert, predvidel,

da bo amerika proizvodnja nafte
dosegla vrh v sedemdesetih.

To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.

Le redki so mu verjeli.

Vendar je leta 1970 amerika
proizvodnja nafte dosegla vrhunec

in potem začela trajno padati.

Hubbert je dobil zadočenje.

Odtlej so ZDA čedalje bolj
odvisne od uvoza nafte.

Postale so občutljive na motnje v dobavi.

Ta odvisnost je prispevala
h gospodarskim problemom

zaradi naftnih okov
v letih 1973 in 1979.

Leta 1930 je bilo največ odkritij
nahajalič nafte v zgodovini ZDA.

Kljub napredni tehnologiji
se odkrivanje naftnih polj v ZDA

neusmiljeno zmanjuje e naprej.

Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko
dajala nafto za največ 17 mesecev.

Celo novo polje 'Jack 2'
v Mehikem zalivu

bi zadostovalo le za nekaj mesecev
domačega povpraevanja.

Čeprav sta to veliki polji,
se nobeno niti priblia ne temu,

da bi zadovoljilo
energetske potrebe ZDA.

Kopičijo se dokazi,
da je svetovna proizvodnja nafte

e na svojem vrhu,
ali pa se mu pribliuje.

Globalno je hitrost odkrivanja novih
naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.

Več kot 40 let kasneje je videti
kot da ni mogoče zaustaviti

čedalje manjega odkrivanja
novih naftnih polj.

54 od 65 drav,
ki so večje proizvajalke nafte,

je e doseglo vrh proizvodnje.

Pričakujemo, da jim bodo
kmalu sledile mnoge druge.

Svet bi moral vsake tri leta
proizvodnji dodati

ekvivalent nove Saudove Arabije,
da bi nadoknadil

zmanjanje proizvodnje
na obstoječih naftnih poljih.

V estdesetih letih 20. stoletja

so nali est sodčkov nafte
na vsakega porabljenega.

tiri desetletja kasneje

svet porabi od tri do est sodčkov
na vsakega najdenega.

Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,

bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo

in cena bencina bo močno nihala.

Vpliv tega bo močno presegal

zgolj stroek polnjenja
avtomobilskega rezervoarja.

Moderna mesta so odvisna
od fosilnih goriv.

Celo ceste so narejene iz asfalta,
ki je proizvod iz nafte.

Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.

Velika področja bi bila
neprimerna za bivanje

brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.

irjenje predmestij spodbuja ljudi,
da se vozijo več kilometrov

na delo, v olo ali do trgovin.

Večja mesta so razdeljena tako,
da so industrijske in komercialne cone

daleč od stanovanjskih področij,
in silijo ljudi, da se vozijo.

Predmestja in mnoge občine
so projektirane ob predpostavki,

da je na voljo obilo
nafte in energije.

Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,
tako imenovane petrokemikalije,

so bistvene za proizvodnjo
netetih proizvodov.

Sodobno kmetijstvo je močno
odvisno od fosilnih goriv,

prav tako bolnice, letalstvo,
vodovodni sistemi in vojska,

ki v ZDA sama porabi okrog
140 milijonov sodčkov nafte letno.

Fosilna goriva so bistvena tudi
pri proizvodnji plastike in polimerov.

Ti so ključni materiali v računalnikih,
zabavni elektroniki in oblačilih.

Globalno gospodarstvo je trenutno
odvisno od nenehne rasti,

ki zahteva vse večjo ponudbo
cenene energije.

Tako smo odvisni od nafte
in drugih fosilnih goriv,

da utegne celo
majhna motnja v dobavah

daljnoseno vplivati
na vse vidike naega ivljenja.

ENERGIJA

Energija pomeni
sposobnost opravljati delo.

Povprečni Američan ima dandananji
na razpolago energijo,

ki ustreza temu, da bi za njega
noč in dan delalo 150 sunjev.

Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,
se imenujejo goriva.

Nekatera goriva vsebujejo
več energije kot druga.

Temu rečemo energetska gostota.

Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.

Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,

kar je enako tirim kubičnim kilometrom.

To vsebuje toliko energije,

kot bi jo 52 jedrskih elektrarn
proizvedlo v 50 letih obratovanja.

Čeprav ZDA z nafto proizvedejo
le 1,6% elektrike,

ta poganja 96% vsega transporta.

Leta 2008 so ZDA
uvozile dve tretjini svoje nafte.

Večina je bila iz Kanade,

Mehike,

Saudove Arabije,

Venezuele,

Nigerije, Iraka in Angole.

Nafta je edinstvena
zaradi mnogih lastnosti.

Je energetsko gosta.

En sodček vsebuje
energetski ekvivalent

skoraj treh let
človekega dela.

Tekoča je pri sobni temperaturi,
lahka za transportiranje,

in uporabna v majhnih strojih.

Da pridobite energijo,
morate energijo tudi uporabiti.

Trik je v tem, da porabite manje količine,
da najdete in izvlečete večje količine.

Temu rečemo EROEI:

energetski donos
na vloeno energijo.

Konvencionalna nafta je dober primer.

Najprej so črpali preprosto dostopno
visokokakovostno surovo nafto.

Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,
da so jih nali in načrpali 100.

EROEI nafte je bil 100.

Ko so počrpali nafto,
ki jo je bilo lahko najti,

so raziskave selili v globoka morja
ali oddaljene deele.

Za to so uporabljali
čedalje večje količine energije.

Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,
teka ali kisla surova nafta.

Njeno rafiniranje je drago.

EROEI nafte je do danes
padel na komaj 10.

Če za pridobivanje goriva uporabite
več energije, kot jo ta vsebuje,

se trud preprosto ne izplača.

En vir goriva je mogoče
spremeniti v drugega.

Vsakokrat, ko to storite,

je izgubljene nekaj energije,
ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.

Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:
naftni peski in naftni skrilavci.

Naftne peske najdemo
v glavnem v Kanadi.

Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu
je v ZDA.

Obe gorivi lahko pretvarjamo
v sintetično surovo nafto.

A za to je potrebno
veliko toplote in svee vode.

To zmanja njun EROEI,
ki se giblje med 5 in komaj 1,5.

Skrilavec je izjemno revno gorivo.

Ista tea skrilavca vsebuje
samo tretjino toliko energije

kot je je v enako teki
katli kosmičev za zajtrk.

Premoga je ogromno.

Iz njega pridobivamo skoraj
polovico elektrike na planetu.

Svet letno porabi skoraj
8 kubičnih kilometrov premoga.

Vendar lahko globalna proizvodnja
dosee vrhunec e pred letom 2040.

Trditev, da imajo ZDA premoga
za stoletja, je zavajajoča.

Ne upoteva rastoče porabe
in slabljenja kakovosti.

Precej od visoko kakovostnega
antracitnega premoga je e zmanjkalo.

Ostaja premog nije kakovosti,
ki je manj energetsko gost.

Pridobivanje je vse teje,
saj so dnevni kopi osiromaeni.

Rudarji morajo kopati globlje
in na manj dostopnih področjih.

Mnogi uporabljajo uničevalne
metode odstranjevanja vrhov gora.

S tem pohabljajo okolje.

Pogosto skupaj z nafto in premogom
najdemo zemeljski plin.

Severnoamerika odkrivanja
konvencionalnega plina

so dosegla vrhunec v petdesetih,
proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.

Če krivuljo odkritij potisnemo
naprej za 23 let,

odkrijemo mono prihodnost
severnoamerike proizvodnje

konvencionalnega zemeljskega plina.

Nedavni preboji so omogočili

izkoričanje nekonvencionalnega
zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,

ki bi utegnilo odloiti zmanjanje
v prihodnjih letih.

Nekonvencionalni zemeljski plin
je kontroverzen.

Cene energije morajo biti visoke,
če hočemo, da je rentabilen.

Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko

svetovna proizvodnja zemeljskega plina
dosee vrh e pred letom 2030.

e vedno obstajajo velike rezerve urana
za jedrsko cepitev.

Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,
ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,

bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.

Pri taki porabi bi znane rezerve urana
zadočale komaj za 10 do 20 let.

Poskusi s plutonijem,
kot osnove za hitro oplodne reaktorje,

so se v Franciji in na Japonskem
izkazali za drage polomije.

Jedrska fuzija se sooča
z ogromnimi tehničnimi ovirami.

Potem so tu e obnovljivi viri.

Energija vetra ima visok EROEI,
a je nestalna.

Vodna energija je zanesljiva,

a je večina rek v razvitem svetu
e zajezenih.

Elektrarne na konvencionalno
geotermalno energijo

uporabljajo obstoječe vroče točke
blizu Zemljine povrine.

Omejene so na ta območja.

V eksperimentalnem sistemu
ojačanega geotermalnega sistema,

bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.

Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,
da bi se segrevala v razpokah

in bi se potem dvigala po drugem
ter proizvajala energijo.

Sodeč po nedavnem poročilu MIT,

bi ta tehnologija do leta 2050
utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.

Moč plimovanja je omejena
na obalna področja.

Energetska gostota valov
je različna po regijah.

Izziv bi bilo transportiranje elektrike,
ki jo proizvede plimovanje.

Prav tako je slano oceansko okolje
korozivno za turbine.

Bio goriva so goriva,
ki zrastejo.

Les ima nizko energetsko gostoto
in počasi raste.

Na svetu letno porabimo
15 kubičnih kilometrov lesa.

Biodizel in etanol
sta proizvedena iz rastlin,

ki jih gojijo s pomočjo nafte.

Energetski donos iz teh goriv
je zelo nizek.

Nekateri politiki elijo koruzo
spreminjati v etanol.

Če bi hoteli iz etanola v letu 2020
dobaviti 10% predvidene porabe nafte,

bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.

Da bi dobavili eno tretjino,
bi morali uporabiti 3-kratno povrino,

na kateri zdaj pridelujejo hrano.

Če bi hoteli nadomestiti
celotno porabo nafte v letu 2020,

bi rabili dvakrat toliko zemljiča
kot ga je trenutno za pridelavo hrane.

Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,
premoga ali vode.

Za to porabimo več energije
kot jo dobimo iz vodika.

Zaradi tega gospodarstvo,
temelječe na vodiku, ni realno.

Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče
generirajo toliko energije

kot dve termoelektrarni.

Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga

uporabimo za izdelavo
ene same sončne ploče.

Prekriti bi morali kar
360.000 kvadratnih kilometrov,

da bi zadovoljili trenutno
svetovno povpraevanje po energiji.

Leta 2007 jih je bilo
samo 10 kvadratnih kilometrov.

Koncentrirana sončna energija
ali termalna sončna energija,

ima velik potencial,

čeprav trenutno obratuje
le manje tevilo postrojev.

Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem

in za prenos na večje razdalje
zahtevajo velike količine energije.

Vse alternative za nafto so odvisne
od strojev, ki jih poganja nafta,

ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,
ki so izdelani iz nafte.

Ko boste v bodoče presojali trditve
o osupljivih novih gorivih ali izumih,

se vpraajte:

Ali ima njihov zagovornik delujoč
komercialen model izuma?

Kakna je njegova energetska gostota?

Ga lahko skladičimo
ali na lahek način distribuiramo?

Je zanesljiv ali občasen?

Ali ga lahko razirimo
na dravni nivo?

Vsebuje skrite inenirske izzive?

Kaken je njegov EROEI?

Kakni so vplivi na okolje?

Zapomnite si,
da so velike tevilke lahko varljive.

Npr. 1 milijarda sodčkov nafte

lahko zadovolji svetovno povpraevanje
le za dvanajstih dni.

Prehod s fosilnih goriv
bi bil monumentalen izziv.

Leta 2007 so v ZDA iz premoga
proizvedli 48,5% elektrike,

21,6% iz naravnega plina,

1,6% iz nafte,

19,4% iz nukleark

in 5,8% iz hidroelektrarn.

Drugi obnovljivi viri
prispevajo le 2,5%.

Ali je mogoče zamenjati sistem,
ki temelji na fosilnih gorivih,

s krparijo iz alternativnih goriv?

Potrebni so večji tehnoloki napredek,

pa tudi politična volja in sodelovanje,

obsene nalobe,

mednarodni konsenz

in preureditev svetovnega gospodarstva
velikosti 45 bilijonov dolarjev,

vključno s transportom,

izdelovalno industrijo

in kmetijskimi sistemi.

Potrebni so tudi uradniki,
sposobni upravljati tranzicijo.

Če bomo vse to dosegli,

ali bomo lahko nadaljevali
s sedanjim načinom ivljenja?

RAST

Te bakterije ive v steklenici.

Njihova populacija se vsako minuto podvoji.

Ob 11h je tam ena bakterija.

Opoldne je steklenica polna.

Ob 11.59 je na pol polna,

pri čemer je ravno e
dovolj prostora za eno delitev.

Bakterije zaslutijo nevarnost.

Ičejo nove steklenice in najdejo 3.

Domnevajo, da je problem reen.

Ob 12h je polna prva steklenica.

Ob 12.01 je polna tudi druga.

Ob 12.02 so vse steklenice polne.

To je problem, ki je pred nami

zaradi podvojevanja,
ki ga povzroča eksponentna rast.

Ko je človetvo pričelo
izkoričati premog in nafto kot gorivo,

je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.

Tudi nizke stopnje rasti
sčasoma povzročijo večjo.

Pri 1% stopnji rasti,

se bo gospodarstvo podvojilo
v 70 letih.

Pri 2% rasti v 35 letih.

Pri 10% rasti

se bo gospodarstvo podvojilo
e v 7 letih.

Če gospodarstvo raste
po trenutnem povprečku 3%,

se podvoji v 23 letih.

Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje
po energiji in naravnih virih

preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.

Finančni sistem je zgrajen
na predpostavki rasti.

Ta zahteva podporo v obliki
naračajoče porabe energije.

Banke posojajo denar,
ki ga nimajo.

Pravzaprav ga tako ustvarjajo.

Posojilojemalci uporabljajo novonastali
denar za rast svojih podjetij

in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,
kar zahteva e več rasti.

Zaradi takega ustvarjanja
denarja na podlagi dolga,

večino denarja na svetu predstavlja
dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.

Brez vedno novih in vedno večjih
generacij posojilojemalcev,

ki naj bi proizvedli rast
in tako odplačali te dolgove,

se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.

Sistem se mora iriti ali pa umre,
kot Ponzijeva shema.

Delno zahvaljujoč temu
sistemu dolgov

so bili učinki gospodarske rasti
spektakularni,

če gledamo BDP, zajezitev rek,
porabo vode,

porabo gnojil, urbano populacijo,
porabo papirja,

motorna vozila, komunikacije
in turizem.

Svetovno prebivalstvo
je naraslo na 7 milijard.

Pričakujemo, da bo
do l. 2050 preseglo 9 milijard.

Na pločati neskončni Zemlji
to ne bi bil problem.

Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,

bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.

Posledice gospodarske ekspanzije

so povečanje količin atmosferskih
duikovih oksidov in metana,

tanjanje ozonske plasti,
povečanje velikih poplav,

pokodbe oceanskega eko sistema,
vključno z izgubami duika,

izguba deevnega pragozda
in gozdnate pokrajine,

povečanje obdelovalnih povrin
in izumiranje vrst.

Če poloimo eno samo rievo zrno

na prvo polje ahovnice,

to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo

in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje

in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto

in potem to ponavljamo tako,

da vsakokrat na novo polje
dvakrat toliko zrn kot na prejnje,

bomo na koncu prili
do astronomskega tevila

9 trilijonov

223 bilijard

372 bilijonov

36 milijard

845 milijonov

776 tisoč zrn.

To je več zrn kot jih je človetvo
pridelalo v zadnjih 10.000 letih.

Tudi moderna ekonomija se,
podobno kot rieva zrna na ahovnici,

podvoji vsakih deset let.

Na katerem polju ahovnice smo?

Poleg energije civilizacija rabi
tevilne esencialne vire:

pitno vodo, prst, hrano,
gozdove,

in mnoge vrste mineralov in kovin.

Rast je omejena z esencialnim virom,
katerega ponudba je najbolj pičla.

Sod je narejen iz dog.

Tako kot voda napolni sod,
rast ne more preko najnije doge

ali najbolj omejenega esencialnega vira.

Ljudje trenutno izkoristijo
40% vse fotosinteze na Zemlji.

Čeprav je je mogoče koristiti 80%,
ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.

HRANA

Globalna ponudba hrane
je močno odvisna od fosilnih goriv.

Pred prvo svetovno vojno
je bilo celotno kmetijstvo organsko.

Izumu gnojil in pesticidov,
izdelanih iz fosilnih goriv,

so sledile ogromne izboljave
proizvodnje hrane,

kar je omogočilo rast prebivalstva.

Uporaba umetnih gnojil
je nahranila precej več ljudi,

kot bi se to lahko zgodilo
s samo organsko pridelavo.

Fosilna goriva so potrebna
za kmetijsko mehanizacijo,

transport, hlajenje,
embaliranje v plastiko

in za kuhanje.

Moderno kmetijstvo
uporablja zemljo za to,

da fosilna goriva spreminja v hrano
in hrano v ljudi.

Priblino 7 kalorij fosilne energije

porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.

V ZDA hrana potuje priblino 2500 km
od kmetije do kupca.

Poleg upadanja fosilnih goriv
je e precej stvari,

ki ogroajo trenutni sistem
proizvodnje hrane.

Cenena energija,
izboljana tehnologija

in subvencije so omogočale
masivne ulove rib.

Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec
v poznih devetnajsto osemdesetih,

kar je ribiče prisililo, da so se premaknili
v smeri globljih voda.

Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,

zastruplja reke in morja
in ustvarja ogromne mrtve cone.

Pri tej hitrosti bodo do leta 2048
propadle vse ribje populacije.

Kisel de iz mest in industrije kvari tla
in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,

kot so kalij, kalcij
in magnezij.

Druga gronja je pomanjkanje vode.

Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo
iz podtalnih vodonosnikov.

Vodonosnik potrebuje na tisoče let,
da se napolni,

a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,
tako kot naftne vrelce.

V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala
je gladina upadla tako zelo,

da so se mnogi kmetje morali vrniti
k manj produktivnem načinu

kmetovanja brez namakanja.

Poleg tega uporaba namakanja
in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,

tj. akumuliranju soli v tleh.

To je glavni razlog nastanka pučav.

Naslednja gronja je izguba prsti.

Pred 200 leti

je bilo na amerikih prerijah
prsti skoraj 2 metra.

Danes je je z obdelovanjem
in s slabimi praksami

priblino pol izginilo.

Namakanje spodbuja rast
rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,

ki imajo potencial uničiti
80% svetovnega itnega pridelka.

Po Normanu Borlaugu,
očetu "zelene revolucije",

ima itna rja "velik potencial
za uničenje drube in ljudi".

Uporaba bioenergentov pomeni,

da bo manj zemlje na razpolago
za proizvodnjo hrane.

Vsako področje ima določeno omejeno
kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.

To je tevilo ivali ali ljudi,
ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.

Če določena vrsta presee
kapaciteto obremenitve,

bo izumirala dokler populacija
ne dosee naravnih meja.

Svet se je izognil temu izumiranju tako,
da je nael nove obdelovalne povrine,

ali povečal proizvodnjo,
kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.

Da bi nadaljevali rast,

rabimo več virov
kot jih lahko preskrbi na planet,

novi planeti pa niso na razpolago.

Glede na vse te spremembe,

se mora globalna proizvodnja hrane
do leta 2050 podvojiti,

da bo nahranila svetovno prebivalstvo.

Milijarda ljudi je e podhranjenih
ali strada.

V naslednjih letih jih bo velik izziv
prehraniti 9 milijard,

ko bo upadala svetovna proizvodnja
nafte in zemeljskega plina.

SREČNI KONEC

Globalno gospodarstvo raste eksponencialno

s stopnjo rasti priblino 3% na leto.

Pri tem porablja čedalje večje količine
neobnovljivih goriv,

mineralov in kovin,

kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,
gozdovi, orna zemlja in ribe,

hitreje kot se ti lahko obnavljajo.

Tudi pri stopnji rasti 1%
se ekonomija podvoji v 70 letih.

Problem poglabljajo e drugi dejavniki.

Globalizacija daje ljudem monost,

da kupujejo blago in hrano,
proizvedeno na drugem kontinentu.

Dobavne poti so dolge
in obremenjujejo omejene naftne vire.

Sedaj se za osnovne potrebčine
zanaamo na oddaljene deele.

Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.

Večji del bančnega sistema
temelji na zadolevanju

in sili ljudi v spiralo
dolgov in odplačevanja -

kar prinaa rast.

Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?

Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo

z ohranjanjem virov, s tehnologijo,
inteligentno rastjo, recikliranjem,

električnimi avtomobili in hibridi,
nadomestki,

ali z volitvami.

Ohranjanje vam bo prihranilo denar,

samo po sebi pa ne bo reilo planeta.

Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,

bo zmanjano povpraevanje
znialo cene

in bo drugim omogočilo,
da jo kupujejo ceneje.

Na isti način bo učinkoviteji stroj,
ki uporablja manj energije,

paradoksalno peljal
k e večji rabi energije.

V 19. stoletju je angleki ekonomist
William Stanley Jevons ugotovil,

da je postal premog strokovno
učinkoviteji energent,

če so izboljali parne stroje.

To je vodilo k uvajanju
e več parnih strojev,

kar je povečalo
celotno porabo premoga.

Rast porabe bo porla
vso prihranjeno energijo ali naravni vir.

Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki
reili te probleme z novo tehnologijo.

Vendar tehnologija ni energija.

Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,
ne more pa je nadomestiti.

Poleg tega porablja vire:

računalniki so npr. narejeni
iz ene desetine energije,

potrebne za izdelavo avtomobila.

Napredneja tehnologija
e poslabuje poloaj,

saj pogosto zahteva redke minerale,
ki jih tudi zmanjkuje.

97% svetovnih redkih zemelj
npr. proizvede Kitajska,

večino iz enega samega rudnika
v Notranji Mongoliji.

Te minerale uporabljajo
v katalitskih konverterjih,

letalskih motorjih,

visoko učinkovitih magnetih
in trdih diskih,

hibridnih avtomobilskih baterijah,

laserjih, prenosnih rentgenih,
zaslanjanju jedrskih reaktorjev,

kompaktnih diskih,
motorjih hibridnih vozil,

nizkoenergijskih sijalkah,
optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.

Kitajska je pričela premiljevati
o omejitvah izvoza teh mineralov,

saj povpraevanje strmo narača.

Tako imenovana trajnostna
ali inteligentna rast ne bo pomagala,

saj prav tako potrebuje
neobnovljive kovine in minerale

v čedalje večjih količinah,
vključno z redkimi zemljami.

Recikliranje ne bo reilo problema,
saj zahteva energijo,

postopek pa ni 100% učinkovit.

Nazaj je mogoče pridobiti
le del materiala, ki ga recikliramo.

Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.

Električne avtomobile poganja elektrika.

Ker je večina energije
pridobljena iz fosilnih goriv,

to ni reitev.

Poleg tega nafto uporabljamo
za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.

Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.

V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.

Pri trenutni stopnji rasti,

se bo ta tevilka povečala
na 2 milijardi do l. 2025.

Ni verjetno, da bi ta planet
lahko dolgo vzdral toliko vozil,

ne glede na njihov tip pogona.

Mnogi ekonomisti verjamejo,

da bo prosti trg nadomestil
en energetski vir z drugim

s pomočjo tehnoloke inovativnosti.

Vendar pa se glavni nadomestki za nafto

soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.

Nadomečanje tudi ne upoteva časa,
potrebnega za priprave na prehod.

Hirschevo poročilo amerikega
ministrstva za energetiko ocenjuje,

da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca
potrebni najmanj dve desetletji.

Problemi s pomanjkanjem energije,
izčrpanosti virov, izgube prsti

in onesnaevanja so vse simptomi
enega samega večjega problema:

rasti.

Dokler na finančni sistem
zahteva neskončno rast,

je malo verjetno, da bi reforma uspela.

Kakna bo tedaj videti prihodnost?

Optimisti verjamejo, da
se bo rast nadaljevala v nedogled,

brez omejitev.

Pesimisti menijo,
da gremo proti novi kameni dobi

ali proti izumrtju.

Resnica utegne biti
nekje med tema skrajnostima.

Druba se utegne vrniti
v enostavneje razmere,

kjer je poraba energije bistveno manja.

To bi za večino pomenilo teje ivljenje,

več ročnega dela,

več dela na kmetijah

in lokalno proizvodnjo dobrin,
hrane in storitev.

Kaj naj človek stori, da se pripravi
na takno mono prihodnost?

Pričakujte zmanjanje dobav hrane
in dobrin iz oddaljenih krajev.

Pričnite peačiti ali kolesariti.

Navadite se troiti
manj električne energije.

Znebite se dolgov.

Poskusite se izogibati bankam.

Namesto nakupovanja
v velikih nakupovalnih centrih

podpirajte lokalne podjetnike.

Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.

Namesto trate si omislite vrt,
kjer boste pridelali svojo lastno hrano.

Naučite se jo vkuhavati.

Razmislite o uporabi lokalnih valut,

če bi gospodarstvo na vijem nivoju
prenehalo funkcionirati

in razvijte večjo samozadostnost.

Noben od teh korakov
ne bo preprečil kolapsa,

a lahko izboljajo vae monosti
v nizko energetski prihodnosti,

takni kjer bomo morali biti
bolj odvisni od samih sebe

kot so bili nekoč nai predniki.

Prevod: drutvo Eko krog