YouTube

Tem uma conta do YouTube?

Novo: habilite traduções e legendas criadas por espectadores no seu canal no YouTube!

Slovenian legenda

← There's No Tomorrow (2012)

The first production by http://www.incubatepictures.com:
A 34 minute animated documentary about resource depletion and the impossibility of infinite growth on a finite planet.

Obter Código para Incorporação
29 idiomas

Exibindo Revisão 4 criada em 04/15/2012 por MojsterSplinter.

  1. JUTRI NE BO NIKOLI
  2. To je Zemlja, kakrna je bila
    pred 90 milijoni let.
  3. Geologi temu obdobju
    pravijo 'pozna kreda'.
  4. To je bil čas izjemnega
    globalnega segrevanja,
  5. ko so planetu
    e vladali dinozavri.
  6. Zagotovili so si mesto
    na vrhu prehranjevalne lestvice,
  7. ne glede na spremembe,
    ki so se dogajale okoli njih.
  8. Celine so se razmikale in
    odpirale razpoke v zemeljski skorji.
  9. Poplavilo jih je in nastala so morja.
  10. V ekstremni toploti so se
    razmahnile alge in zastrupile vodo.
  11. Odmrle so in padle
    na dno razpok.
  12. Reke so odnaale sedimente v morja.
  13. Ti so sčasoma zakopali
    organske ostanke alg.
  14. Ker je naračal pritisk,
    je naračala tudi toplota,
  15. dokler ni kemijska reakcija
    pretvorila organske snovi
  16. v fosilna goriva iz ogljikovodikov:
    nafto in zemeljski plin.
  17. Podoben proces se je
    odvil na kopnem,
  18. zaradi česar je nastal premog.
  19. Narava je rabila
    priblino 5 milijonov let,
  20. da je naredila fosilna goriva,
    ki jih porabimo v enem letu.
  21. Sodobni način ivljenja je odvisen
    od te fosilizirane sončne svetlobe,
  22. čeprav jo ima presenetljivo
    veliko ljudi za samoumevno.
  23. Od estdesetih let so geologi odkrili
    več kot 2 bilijona sodčkov nafte.
  24. Od takrat jih je svet porabil
    priblino polovico.
  25. Preden lahko črpate nafto,
    jo morate najti.
  26. Najprej jo je bilo lahko najti
    in poceni pridobivati.
  27. Prvo veliko ameriko naftno polje,
    Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.
  28. Sledila so tevilna druga.
  29. Geologi so prečesali ZDA.
  30. Nali so ogromne zaloge nafte,
    zemeljskega plina in premoga.
  31. ZDA so črpale več nafte
    kot katerakoli drava,
  32. zaradi česar so lahko postale
    industrijska velesila.
  33. Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,
  34. je samo vpraanje časa,
    kdaj začne proizvodnja upadati.
  35. Posamezni vrelci imajo
    različne hitrosti proizvodnje.
  36. Povprečje proizvodnje več vrelcev
    je videti kot normalna krivulja.
  37. Tipično traja 40 let
    od vrhunca odkritij,
  38. da drava dosee
    vrhunec proizvodnje.
  39. Po tem proizvodnja
    nenehno upada.
  40. V petdesetih je geofizik iz drube Shell,
    M. King Hubbert, predvidel,
  41. da bo amerika proizvodnja nafte
    dosegla vrh v sedemdesetih.
  42. To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.
  43. Le redki so mu verjeli.
  44. Vendar je leta 1970 amerika
    proizvodnja nafte dosegla vrhunec
  45. in potem začela trajno padati.
  46. Hubbert je dobil zadočenje.
  47. Odtlej so ZDA čedalje bolj
    odvisne od uvoza nafte.
  48. Postale so občutljive na motnje v dobavi.
  49. Ta odvisnost je prispevala
    h gospodarskim problemom
  50. zaradi naftnih okov
    v letih 1973 in 1979.
  51. Leta 1930 je bilo največ odkritij
    nahajalič nafte v zgodovini ZDA.
  52. Kljub napredni tehnologiji
    se odkrivanje naftnih polj v ZDA
  53. neusmiljeno zmanjuje e naprej.
  54. Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko
    dajala nafto za največ 17 mesecev.
  55. Celo novo polje 'Jack 2'
    v Mehikem zalivu
  56. bi zadostovalo le za nekaj mesecev
    domačega povpraevanja.
  57. Čeprav sta to veliki polji,
    se nobeno niti priblia ne temu,
  58. da bi zadovoljilo
    energetske potrebe ZDA.
  59. Kopičijo se dokazi,
    da je svetovna proizvodnja nafte
  60. e na svojem vrhu,
    ali pa se mu pribliuje.
  61. Globalno je hitrost odkrivanja novih
    naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.
  62. Več kot 40 let kasneje je videti
    kot da ni mogoče zaustaviti
  63. čedalje manjega odkrivanja
    novih naftnih polj.
  64. 54 od 65 drav,
    ki so večje proizvajalke nafte,
  65. je e doseglo vrh proizvodnje.
  66. Pričakujemo, da jim bodo
    kmalu sledile mnoge druge.
  67. Svet bi moral vsake tri leta
    proizvodnji dodati
  68. ekvivalent nove Saudove Arabije,
    da bi nadoknadil
  69. zmanjanje proizvodnje
    na obstoječih naftnih poljih.
  70. V estdesetih letih 20. stoletja
  71. so nali est sodčkov nafte
    na vsakega porabljenega.
  72. tiri desetletja kasneje
  73. svet porabi od tri do est sodčkov
    na vsakega najdenega.
  74. Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,
  75. bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo
  76. in cena bencina bo močno nihala.
  77. Vpliv tega bo močno presegal
  78. zgolj stroek polnjenja
    avtomobilskega rezervoarja.
  79. Moderna mesta so odvisna
    od fosilnih goriv.
  80. Celo ceste so narejene iz asfalta,
    ki je proizvod iz nafte.
  81. Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.
  82. Velika področja bi bila
    neprimerna za bivanje
  83. brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.
  84. irjenje predmestij spodbuja ljudi,
    da se vozijo več kilometrov
  85. na delo, v olo ali do trgovin.
  86. Večja mesta so razdeljena tako,
    da so industrijske in komercialne cone
  87. daleč od stanovanjskih področij,
    in silijo ljudi, da se vozijo.
  88. Predmestja in mnoge občine
    so projektirane ob predpostavki,
  89. da je na voljo obilo
    nafte in energije.
  90. Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,
    tako imenovane petrokemikalije,
  91. so bistvene za proizvodnjo
    netetih proizvodov.
  92. Sodobno kmetijstvo je močno
    odvisno od fosilnih goriv,
  93. prav tako bolnice, letalstvo,
    vodovodni sistemi in vojska,
  94. ki v ZDA sama porabi okrog
    140 milijonov sodčkov nafte letno.
  95. Fosilna goriva so bistvena tudi
    pri proizvodnji plastike in polimerov.
  96. Ti so ključni materiali v računalnikih,
    zabavni elektroniki in oblačilih.
  97. Globalno gospodarstvo je trenutno
    odvisno od nenehne rasti,
  98. ki zahteva vse večjo ponudbo
    cenene energije.
  99. Tako smo odvisni od nafte
    in drugih fosilnih goriv,
  100. da utegne celo
    majhna motnja v dobavah
  101. daljnoseno vplivati
    na vse vidike naega ivljenja.
  102. ENERGIJA
  103. Energija pomeni
    sposobnost opravljati delo.
  104. Povprečni Američan ima dandananji
    na razpolago energijo,
  105. ki ustreza temu, da bi za njega
    noč in dan delalo 150 sunjev.
  106. Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,
    se imenujejo goriva.
  107. Nekatera goriva vsebujejo
    več energije kot druga.
  108. Temu rečemo energetska gostota.
  109. Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.
  110. Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,
  111. kar je enako tirim kubičnim kilometrom.
  112. To vsebuje toliko energije,
  113. kot bi jo 52 jedrskih elektrarn
    proizvedlo v 50 letih obratovanja.
  114. Čeprav ZDA z nafto proizvedejo
    le 1,6% elektrike,
  115. ta poganja 96% vsega transporta.
  116. Leta 2008 so ZDA
    uvozile dve tretjini svoje nafte.
  117. Večina je bila iz Kanade,
  118. Mehike,
  119. Saudove Arabije,
  120. Venezuele,
  121. Nigerije, Iraka in Angole.
  122. Nafta je edinstvena
    zaradi mnogih lastnosti.
  123. Je energetsko gosta.
  124. En sodček vsebuje
    energetski ekvivalent
  125. skoraj treh let
    človekega dela.
  126. Tekoča je pri sobni temperaturi,
    lahka za transportiranje,
  127. in uporabna v majhnih strojih.
  128. Da pridobite energijo,
    morate energijo tudi uporabiti.
  129. Trik je v tem, da porabite manje količine,
    da najdete in izvlečete večje količine.
  130. Temu rečemo EROEI:
  131. energetski donos
    na vloeno energijo.
  132. Konvencionalna nafta je dober primer.
  133. Najprej so črpali preprosto dostopno
    visokokakovostno surovo nafto.
  134. Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,
    da so jih nali in načrpali 100.
  135. EROEI nafte je bil 100.
  136. Ko so počrpali nafto,
    ki jo je bilo lahko najti,
  137. so raziskave selili v globoka morja
    ali oddaljene deele.
  138. Za to so uporabljali
    čedalje večje količine energije.
  139. Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,
    teka ali kisla surova nafta.
  140. Njeno rafiniranje je drago.
  141. EROEI nafte je do danes
    padel na komaj 10.
  142. Če za pridobivanje goriva uporabite
    več energije, kot jo ta vsebuje,
  143. se trud preprosto ne izplača.
  144. En vir goriva je mogoče
    spremeniti v drugega.
  145. Vsakokrat, ko to storite,
  146. je izgubljene nekaj energije,
    ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.
  147. Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:
    naftni peski in naftni skrilavci.
  148. Naftne peske najdemo
    v glavnem v Kanadi.
  149. Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu
    je v ZDA.
  150. Obe gorivi lahko pretvarjamo
    v sintetično surovo nafto.
  151. A za to je potrebno
    veliko toplote in svee vode.
  152. To zmanja njun EROEI,
    ki se giblje med 5 in komaj 1,5.
  153. Skrilavec je izjemno revno gorivo.
  154. Ista tea skrilavca vsebuje
    samo tretjino toliko energije
  155. kot je je v enako teki
    katli kosmičev za zajtrk.
  156. Premoga je ogromno.
  157. Iz njega pridobivamo skoraj
    polovico elektrike na planetu.
  158. Svet letno porabi skoraj
    8 kubičnih kilometrov premoga.
  159. Vendar lahko globalna proizvodnja
    dosee vrhunec e pred letom 2040.
  160. Trditev, da imajo ZDA premoga
    za stoletja, je zavajajoča.
  161. Ne upoteva rastoče porabe
    in slabljenja kakovosti.
  162. Precej od visoko kakovostnega
    antracitnega premoga je e zmanjkalo.
  163. Ostaja premog nije kakovosti,
    ki je manj energetsko gost.
  164. Pridobivanje je vse teje,
    saj so dnevni kopi osiromaeni.
  165. Rudarji morajo kopati globlje
    in na manj dostopnih področjih.
  166. Mnogi uporabljajo uničevalne
    metode odstranjevanja vrhov gora.
  167. S tem pohabljajo okolje.
  168. Pogosto skupaj z nafto in premogom
    najdemo zemeljski plin.
  169. Severnoamerika odkrivanja
    konvencionalnega plina
  170. so dosegla vrhunec v petdesetih,
    proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.
  171. Če krivuljo odkritij potisnemo
    naprej za 23 let,
  172. odkrijemo mono prihodnost
    severnoamerike proizvodnje
  173. konvencionalnega zemeljskega plina.
  174. Nedavni preboji so omogočili
  175. izkoričanje nekonvencionalnega
    zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,
  176. ki bi utegnilo odloiti zmanjanje
    v prihodnjih letih.
  177. Nekonvencionalni zemeljski plin
    je kontroverzen.
  178. Cene energije morajo biti visoke,
    če hočemo, da je rentabilen.
  179. Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko
  180. svetovna proizvodnja zemeljskega plina
    dosee vrh e pred letom 2030.
  181. e vedno obstajajo velike rezerve urana
    za jedrsko cepitev.
  182. Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,
    ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,
  183. bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.
  184. Pri taki porabi bi znane rezerve urana
    zadočale komaj za 10 do 20 let.
  185. Poskusi s plutonijem,
    kot osnove za hitro oplodne reaktorje,
  186. so se v Franciji in na Japonskem
    izkazali za drage polomije.
  187. Jedrska fuzija se sooča
    z ogromnimi tehničnimi ovirami.
  188. Potem so tu e obnovljivi viri.
  189. Energija vetra ima visok EROEI,
    a je nestalna.
  190. Vodna energija je zanesljiva,
  191. a je večina rek v razvitem svetu
    e zajezenih.
  192. Elektrarne na konvencionalno
    geotermalno energijo
  193. uporabljajo obstoječe vroče točke
    blizu Zemljine povrine.
  194. Omejene so na ta območja.
  195. V eksperimentalnem sistemu
    ojačanega geotermalnega sistema,
  196. bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.
  197. Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,
    da bi se segrevala v razpokah
  198. in bi se potem dvigala po drugem
    ter proizvajala energijo.
  199. Sodeč po nedavnem poročilu MIT,
  200. bi ta tehnologija do leta 2050
    utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.
  201. Moč plimovanja je omejena
    na obalna področja.
  202. Energetska gostota valov
    je različna po regijah.
  203. Izziv bi bilo transportiranje elektrike,
    ki jo proizvede plimovanje.
  204. Prav tako je slano oceansko okolje
    korozivno za turbine.
  205. Bio goriva so goriva,
    ki zrastejo.
  206. Les ima nizko energetsko gostoto
    in počasi raste.
  207. Na svetu letno porabimo
    15 kubičnih kilometrov lesa.
  208. Biodizel in etanol
    sta proizvedena iz rastlin,
  209. ki jih gojijo s pomočjo nafte.
  210. Energetski donos iz teh goriv
    je zelo nizek.
  211. Nekateri politiki elijo koruzo
    spreminjati v etanol.
  212. Če bi hoteli iz etanola v letu 2020
    dobaviti 10% predvidene porabe nafte,
  213. bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.
  214. Da bi dobavili eno tretjino,
    bi morali uporabiti 3-kratno povrino,
  215. na kateri zdaj pridelujejo hrano.
  216. Če bi hoteli nadomestiti
    celotno porabo nafte v letu 2020,
  217. bi rabili dvakrat toliko zemljiča
    kot ga je trenutno za pridelavo hrane.
  218. Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,
    premoga ali vode.
  219. Za to porabimo več energije
    kot jo dobimo iz vodika.
  220. Zaradi tega gospodarstvo,
    temelječe na vodiku, ni realno.
  221. Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče
    generirajo toliko energije
  222. kot dve termoelektrarni.
  223. Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga
  224. uporabimo za izdelavo
    ene same sončne ploče.
  225. Prekriti bi morali kar
    360.000 kvadratnih kilometrov,
  226. da bi zadovoljili trenutno
    svetovno povpraevanje po energiji.
  227. Leta 2007 jih je bilo
    samo 10 kvadratnih kilometrov.
  228. Koncentrirana sončna energija
    ali termalna sončna energija,
  229. ima velik potencial,
  230. čeprav trenutno obratuje
    le manje tevilo postrojev.
  231. Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem
  232. in za prenos na večje razdalje
    zahtevajo velike količine energije.
  233. Vse alternative za nafto so odvisne
    od strojev, ki jih poganja nafta,
  234. ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,
    ki so izdelani iz nafte.
  235. Ko boste v bodoče presojali trditve
    o osupljivih novih gorivih ali izumih,
  236. se vpraajte:
  237. Ali ima njihov zagovornik delujoč
    komercialen model izuma?
  238. Kakna je njegova energetska gostota?
  239. Ga lahko skladičimo
    ali na lahek način distribuiramo?
  240. Je zanesljiv ali občasen?
  241. Ali ga lahko razirimo
    na dravni nivo?
  242. Vsebuje skrite inenirske izzive?
  243. Kaken je njegov EROEI?
  244. Kakni so vplivi na okolje?
  245. Zapomnite si,
    da so velike tevilke lahko varljive.
  246. Npr. 1 milijarda sodčkov nafte
  247. lahko zadovolji svetovno povpraevanje
    le za dvanajstih dni.
  248. Prehod s fosilnih goriv
    bi bil monumentalen izziv.
  249. Leta 2007 so v ZDA iz premoga
    proizvedli 48,5% elektrike,
  250. 21,6% iz naravnega plina,
  251. 1,6% iz nafte,
  252. 19,4% iz nukleark
  253. in 5,8% iz hidroelektrarn.
  254. Drugi obnovljivi viri
    prispevajo le 2,5%.
  255. Ali je mogoče zamenjati sistem,
    ki temelji na fosilnih gorivih,
  256. s krparijo iz alternativnih goriv?
  257. Potrebni so večji tehnoloki napredek,
  258. pa tudi politična volja in sodelovanje,
  259. obsene nalobe,
  260. mednarodni konsenz
  261. in preureditev svetovnega gospodarstva
    velikosti 45 bilijonov dolarjev,
  262. vključno s transportom,
  263. izdelovalno industrijo
  264. in kmetijskimi sistemi.
  265. Potrebni so tudi uradniki,
    sposobni upravljati tranzicijo.
  266. Če bomo vse to dosegli,
  267. ali bomo lahko nadaljevali
    s sedanjim načinom ivljenja?
  268. RAST
  269. Te bakterije ive v steklenici.
  270. Njihova populacija se vsako minuto podvoji.
  271. Ob 11h je tam ena bakterija.
  272. Opoldne je steklenica polna.
  273. Ob 11.59 je na pol polna,
  274. pri čemer je ravno e
    dovolj prostora za eno delitev.
  275. Bakterije zaslutijo nevarnost.
  276. Ičejo nove steklenice in najdejo 3.
  277. Domnevajo, da je problem reen.
  278. Ob 12h je polna prva steklenica.
  279. Ob 12.01 je polna tudi druga.
  280. Ob 12.02 so vse steklenice polne.
  281. To je problem, ki je pred nami
  282. zaradi podvojevanja,
    ki ga povzroča eksponentna rast.
  283. Ko je človetvo pričelo
    izkoričati premog in nafto kot gorivo,
  284. je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.
  285. Tudi nizke stopnje rasti
    sčasoma povzročijo večjo.
  286. Pri 1% stopnji rasti,
  287. se bo gospodarstvo podvojilo
    v 70 letih.
  288. Pri 2% rasti v 35 letih.
  289. Pri 10% rasti
  290. se bo gospodarstvo podvojilo
    e v 7 letih.
  291. Če gospodarstvo raste
    po trenutnem povprečku 3%,
  292. se podvoji v 23 letih.
  293. Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje
    po energiji in naravnih virih
  294. preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.
  295. Finančni sistem je zgrajen
    na predpostavki rasti.
  296. Ta zahteva podporo v obliki
    naračajoče porabe energije.
  297. Banke posojajo denar,
    ki ga nimajo.
  298. Pravzaprav ga tako ustvarjajo.
  299. Posojilojemalci uporabljajo novonastali
    denar za rast svojih podjetij
  300. in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,
    kar zahteva e več rasti.
  301. Zaradi takega ustvarjanja
    denarja na podlagi dolga,
  302. večino denarja na svetu predstavlja
    dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.
  303. Brez vedno novih in vedno večjih
    generacij posojilojemalcev,
  304. ki naj bi proizvedli rast
    in tako odplačali te dolgove,
  305. se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.
  306. Sistem se mora iriti ali pa umre,
    kot Ponzijeva shema.
  307. Delno zahvaljujoč temu
    sistemu dolgov
  308. so bili učinki gospodarske rasti
    spektakularni,
  309. če gledamo BDP, zajezitev rek,
    porabo vode,
  310. porabo gnojil, urbano populacijo,
    porabo papirja,
  311. motorna vozila, komunikacije
    in turizem.
  312. Svetovno prebivalstvo
    je naraslo na 7 milijard.
  313. Pričakujemo, da bo
    do l. 2050 preseglo 9 milijard.
  314. Na pločati neskončni Zemlji
    to ne bi bil problem.
  315. Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,
  316. bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.
  317. Posledice gospodarske ekspanzije
  318. so povečanje količin atmosferskih
    duikovih oksidov in metana,
  319. tanjanje ozonske plasti,
    povečanje velikih poplav,
  320. pokodbe oceanskega eko sistema,
    vključno z izgubami duika,
  321. izguba deevnega pragozda
    in gozdnate pokrajine,
  322. povečanje obdelovalnih povrin
    in izumiranje vrst.
  323. Če poloimo eno samo rievo zrno
  324. na prvo polje ahovnice,
  325. to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo
  326. in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje
  327. in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto
  328. in potem to ponavljamo tako,
  329. da vsakokrat na novo polje
    dvakrat toliko zrn kot na prejnje,
  330. bomo na koncu prili
    do astronomskega tevila
  331. 9 trilijonov
  332. 223 bilijard
  333. 372 bilijonov
  334. 36 milijard
  335. 845 milijonov
  336. 776 tisoč zrn.
  337. To je več zrn kot jih je človetvo
    pridelalo v zadnjih 10.000 letih.
  338. Tudi moderna ekonomija se,
    podobno kot rieva zrna na ahovnici,
  339. podvoji vsakih deset let.
  340. Na katerem polju ahovnice smo?
  341. Poleg energije civilizacija rabi
    tevilne esencialne vire:
  342. pitno vodo, prst, hrano,
    gozdove,
  343. in mnoge vrste mineralov in kovin.
  344. Rast je omejena z esencialnim virom,
    katerega ponudba je najbolj pičla.
  345. Sod je narejen iz dog.
  346. Tako kot voda napolni sod,
    rast ne more preko najnije doge
  347. ali najbolj omejenega esencialnega vira.
  348. Ljudje trenutno izkoristijo
    40% vse fotosinteze na Zemlji.
  349. Čeprav je je mogoče koristiti 80%,
    ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.
  350. HRANA
  351. Globalna ponudba hrane
    je močno odvisna od fosilnih goriv.
  352. Pred prvo svetovno vojno
    je bilo celotno kmetijstvo organsko.
  353. Izumu gnojil in pesticidov,
    izdelanih iz fosilnih goriv,
  354. so sledile ogromne izboljave
    proizvodnje hrane,
  355. kar je omogočilo rast prebivalstva.
  356. Uporaba umetnih gnojil
    je nahranila precej več ljudi,
  357. kot bi se to lahko zgodilo
    s samo organsko pridelavo.
  358. Fosilna goriva so potrebna
    za kmetijsko mehanizacijo,
  359. transport, hlajenje,
    embaliranje v plastiko
  360. in za kuhanje.
  361. Moderno kmetijstvo
    uporablja zemljo za to,
  362. da fosilna goriva spreminja v hrano
    in hrano v ljudi.
  363. Priblino 7 kalorij fosilne energije
  364. porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.
  365. V ZDA hrana potuje priblino 2500 km
    od kmetije do kupca.
  366. Poleg upadanja fosilnih goriv
    je e precej stvari,
  367. ki ogroajo trenutni sistem
    proizvodnje hrane.
  368. Cenena energija,
    izboljana tehnologija
  369. in subvencije so omogočale
    masivne ulove rib.
  370. Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec
    v poznih devetnajsto osemdesetih,
  371. kar je ribiče prisililo, da so se premaknili
    v smeri globljih voda.
  372. Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,
  373. zastruplja reke in morja
    in ustvarja ogromne mrtve cone.
  374. Pri tej hitrosti bodo do leta 2048
    propadle vse ribje populacije.
  375. Kisel de iz mest in industrije kvari tla
    in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,
  376. kot so kalij, kalcij
    in magnezij.
  377. Druga gronja je pomanjkanje vode.
  378. Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo
    iz podtalnih vodonosnikov.
  379. Vodonosnik potrebuje na tisoče let,
    da se napolni,
  380. a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,
    tako kot naftne vrelce.
  381. V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala
    je gladina upadla tako zelo,
  382. da so se mnogi kmetje morali vrniti
    k manj produktivnem načinu
  383. kmetovanja brez namakanja.
  384. Poleg tega uporaba namakanja
    in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,
  385. tj. akumuliranju soli v tleh.
  386. To je glavni razlog nastanka pučav.
  387. Naslednja gronja je izguba prsti.
  388. Pred 200 leti
  389. je bilo na amerikih prerijah
    prsti skoraj 2 metra.
  390. Danes je je z obdelovanjem
    in s slabimi praksami
  391. priblino pol izginilo.
  392. Namakanje spodbuja rast
    rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,
  393. ki imajo potencial uničiti
    80% svetovnega itnega pridelka.
  394. Po Normanu Borlaugu,
    očetu "zelene revolucije",
  395. ima itna rja "velik potencial
    za uničenje drube in ljudi".
  396. Uporaba bioenergentov pomeni,
  397. da bo manj zemlje na razpolago
    za proizvodnjo hrane.
  398. Vsako področje ima določeno omejeno
    kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.
  399. To je tevilo ivali ali ljudi,
    ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.
  400. Če določena vrsta presee
    kapaciteto obremenitve,
  401. bo izumirala dokler populacija
    ne dosee naravnih meja.
  402. Svet se je izognil temu izumiranju tako,
    da je nael nove obdelovalne povrine,
  403. ali povečal proizvodnjo,
    kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.
  404. Da bi nadaljevali rast,
  405. rabimo več virov
    kot jih lahko preskrbi na planet,
  406. novi planeti pa niso na razpolago.
  407. Glede na vse te spremembe,
  408. se mora globalna proizvodnja hrane
    do leta 2050 podvojiti,
  409. da bo nahranila svetovno prebivalstvo.
  410. Milijarda ljudi je e podhranjenih
    ali strada.
  411. V naslednjih letih jih bo velik izziv
    prehraniti 9 milijard,
  412. ko bo upadala svetovna proizvodnja
    nafte in zemeljskega plina.
  413. SREČNI KONEC
  414. Globalno gospodarstvo raste eksponencialno
  415. s stopnjo rasti priblino 3% na leto.
  416. Pri tem porablja čedalje večje količine
    neobnovljivih goriv,
  417. mineralov in kovin,
  418. kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,
    gozdovi, orna zemlja in ribe,
  419. hitreje kot se ti lahko obnavljajo.
  420. Tudi pri stopnji rasti 1%
    se ekonomija podvoji v 70 letih.
  421. Problem poglabljajo e drugi dejavniki.
  422. Globalizacija daje ljudem monost,
  423. da kupujejo blago in hrano,
    proizvedeno na drugem kontinentu.
  424. Dobavne poti so dolge
    in obremenjujejo omejene naftne vire.
  425. Sedaj se za osnovne potrebčine
    zanaamo na oddaljene deele.
  426. Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.
  427. Večji del bančnega sistema
    temelji na zadolevanju
  428. in sili ljudi v spiralo
    dolgov in odplačevanja -
  429. kar prinaa rast.
  430. Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?
  431. Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo
  432. z ohranjanjem virov, s tehnologijo,
    inteligentno rastjo, recikliranjem,
  433. električnimi avtomobili in hibridi,
    nadomestki,
  434. ali z volitvami.
  435. Ohranjanje vam bo prihranilo denar,
  436. samo po sebi pa ne bo reilo planeta.
  437. Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,
  438. bo zmanjano povpraevanje
    znialo cene
  439. in bo drugim omogočilo,
    da jo kupujejo ceneje.
  440. Na isti način bo učinkoviteji stroj,
    ki uporablja manj energije,
  441. paradoksalno peljal
    k e večji rabi energije.
  442. V 19. stoletju je angleki ekonomist
    William Stanley Jevons ugotovil,
  443. da je postal premog strokovno
    učinkoviteji energent,
  444. če so izboljali parne stroje.
  445. To je vodilo k uvajanju
    e več parnih strojev,
  446. kar je povečalo
    celotno porabo premoga.
  447. Rast porabe bo porla
    vso prihranjeno energijo ali naravni vir.
  448. Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki
    reili te probleme z novo tehnologijo.
  449. Vendar tehnologija ni energija.
  450. Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,
    ne more pa je nadomestiti.
  451. Poleg tega porablja vire:
  452. računalniki so npr. narejeni
    iz ene desetine energije,
  453. potrebne za izdelavo avtomobila.
  454. Napredneja tehnologija
    e poslabuje poloaj,
  455. saj pogosto zahteva redke minerale,
    ki jih tudi zmanjkuje.
  456. 97% svetovnih redkih zemelj
    npr. proizvede Kitajska,
  457. večino iz enega samega rudnika
    v Notranji Mongoliji.
  458. Te minerale uporabljajo
    v katalitskih konverterjih,
  459. letalskih motorjih,
  460. visoko učinkovitih magnetih
    in trdih diskih,
  461. hibridnih avtomobilskih baterijah,
  462. laserjih, prenosnih rentgenih,
    zaslanjanju jedrskih reaktorjev,
  463. kompaktnih diskih,
    motorjih hibridnih vozil,
  464. nizkoenergijskih sijalkah,
    optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.
  465. Kitajska je pričela premiljevati
    o omejitvah izvoza teh mineralov,
  466. saj povpraevanje strmo narača.
  467. Tako imenovana trajnostna
    ali inteligentna rast ne bo pomagala,
  468. saj prav tako potrebuje
    neobnovljive kovine in minerale
  469. v čedalje večjih količinah,
    vključno z redkimi zemljami.
  470. Recikliranje ne bo reilo problema,
    saj zahteva energijo,
  471. postopek pa ni 100% učinkovit.
  472. Nazaj je mogoče pridobiti
    le del materiala, ki ga recikliramo.
  473. Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.
  474. Električne avtomobile poganja elektrika.
  475. Ker je večina energije
    pridobljena iz fosilnih goriv,
  476. to ni reitev.
  477. Poleg tega nafto uporabljamo
    za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.
  478. Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.
  479. V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.
  480. Pri trenutni stopnji rasti,
  481. se bo ta tevilka povečala
    na 2 milijardi do l. 2025.
  482. Ni verjetno, da bi ta planet
    lahko dolgo vzdral toliko vozil,
  483. ne glede na njihov tip pogona.
  484. Mnogi ekonomisti verjamejo,
  485. da bo prosti trg nadomestil
    en energetski vir z drugim
  486. s pomočjo tehnoloke inovativnosti.
  487. Vendar pa se glavni nadomestki za nafto
  488. soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.
  489. Nadomečanje tudi ne upoteva časa,
    potrebnega za priprave na prehod.
  490. Hirschevo poročilo amerikega
    ministrstva za energetiko ocenjuje,
  491. da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca
    potrebni najmanj dve desetletji.
  492. Problemi s pomanjkanjem energije,
    izčrpanosti virov, izgube prsti
  493. in onesnaevanja so vse simptomi
    enega samega večjega problema:
  494. rasti.
  495. Dokler na finančni sistem
    zahteva neskončno rast,
  496. je malo verjetno, da bi reforma uspela.
  497. Kakna bo tedaj videti prihodnost?
  498. Optimisti verjamejo, da
    se bo rast nadaljevala v nedogled,
  499. brez omejitev.
  500. Pesimisti menijo,
    da gremo proti novi kameni dobi
  501. ali proti izumrtju.
  502. Resnica utegne biti
    nekje med tema skrajnostima.
  503. Druba se utegne vrniti
    v enostavneje razmere,
  504. kjer je poraba energije bistveno manja.
  505. To bi za večino pomenilo teje ivljenje,
  506. več ročnega dela,
  507. več dela na kmetijah
  508. in lokalno proizvodnjo dobrin,
    hrane in storitev.
  509. Kaj naj človek stori, da se pripravi
    na takno mono prihodnost?
  510. Pričakujte zmanjanje dobav hrane
    in dobrin iz oddaljenih krajev.
  511. Pričnite peačiti ali kolesariti.
  512. Navadite se troiti
    manj električne energije.
  513. Znebite se dolgov.
  514. Poskusite se izogibati bankam.
  515. Namesto nakupovanja
    v velikih nakupovalnih centrih
  516. podpirajte lokalne podjetnike.
  517. Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.
  518. Namesto trate si omislite vrt,
    kjer boste pridelali svojo lastno hrano.
  519. Naučite se jo vkuhavati.
  520. Razmislite o uporabi lokalnih valut,
  521. če bi gospodarstvo na vijem nivoju
    prenehalo funkcionirati
  522. in razvijte večjo samozadostnost.
  523. Noben od teh korakov
    ne bo preprečil kolapsa,
  524. a lahko izboljajo vae monosti
    v nizko energetski prihodnosti,
  525. takni kjer bomo morali biti
    bolj odvisni od samih sebe
  526. kot so bili nekoč nai predniki.
  527. Prevod: drutvo Eko krog