Return to Video

There's No Tomorrow (2012)

  • 0:23 - 0:30
    JUTRI NE BO NIKOLI
  • 0:47 - 0:51
    To je Zemlja, kakrna je bila
    pred 90 milijoni let.
  • 0:51 - 0:54
    Geologi temu obdobju
    pravijo 'pozna kreda'.
  • 0:55 - 0:58
    To je bil čas izjemnega
    globalnega segrevanja,
  • 0:58 - 1:01
    ko so planetu
    e vladali dinozavri.
  • 1:01 - 1:07
    Zagotovili so si mesto
    na vrhu prehranjevalne lestvice,
  • 1:07 - 1:10
    ne glede na spremembe,
    ki so se dogajale okoli njih.
  • 1:10 - 1:15
    Celine so se razmikale in
    odpirale razpoke v zemeljski skorji.
  • 1:15 - 1:20
    Poplavilo jih je in nastala so morja.
  • 1:20 - 1:24
    V ekstremni toploti so se
    razmahnile alge in zastrupile vodo.
  • 1:25 - 1:29
    Odmrle so in padle
    na dno razpok.
  • 1:32 - 1:34
    Reke so odnaale sedimente v morja.
  • 1:34 - 1:38
    Ti so sčasoma zakopali
    organske ostanke alg.
  • 1:38 - 1:41
    Ker je naračal pritisk,
    je naračala tudi toplota,
  • 1:41 - 1:44
    dokler ni kemijska reakcija
    pretvorila organske snovi
  • 1:44 - 1:50
    v fosilna goriva iz ogljikovodikov:
    nafto in zemeljski plin.
  • 1:50 - 1:52
    Podoben proces se je
    odvil na kopnem,
  • 1:52 - 1:54
    zaradi česar je nastal premog.
  • 1:55 - 1:57
    Narava je rabila
    priblino 5 milijonov let,
  • 1:57 - 2:02
    da je naredila fosilna goriva,
    ki jih porabimo v enem letu.
  • 2:02 - 2:07
    Sodobni način ivljenja je odvisen
    od te fosilizirane sončne svetlobe,
  • 2:07 - 2:12
    čeprav jo ima presenetljivo
    veliko ljudi za samoumevno.
  • 2:13 - 2:18
    Od estdesetih let so geologi odkrili
    več kot 2 bilijona sodčkov nafte.
  • 2:18 - 2:24
    Od takrat jih je svet porabil
    priblino polovico.
  • 2:26 - 2:29
    Preden lahko črpate nafto,
    jo morate najti.
  • 2:29 - 2:33
    Najprej jo je bilo lahko najti
    in poceni pridobivati.
  • 2:33 - 2:38
    Prvo veliko ameriko naftno polje,
    Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.
  • 2:38 - 2:41
    Sledila so tevilna druga.
  • 2:41 - 2:43
    Geologi so prečesali ZDA.
  • 2:43 - 2:48
    Nali so ogromne zaloge nafte,
    zemeljskega plina in premoga.
  • 2:48 - 2:51
    ZDA so črpale več nafte
    kot katerakoli drava,
  • 2:51 - 2:55
    zaradi česar so lahko postale
    industrijska velesila.
  • 2:56 - 2:58
    Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,
  • 2:58 - 3:02
    je samo vpraanje časa,
    kdaj začne proizvodnja upadati.
  • 3:02 - 3:05
    Posamezni vrelci imajo
    različne hitrosti proizvodnje.
  • 3:05 - 3:10
    Povprečje proizvodnje več vrelcev
    je videti kot normalna krivulja.
  • 3:10 - 3:14
    Tipično traja 40 let
    od vrhunca odkritij,
  • 3:14 - 3:17
    da drava dosee
    vrhunec proizvodnje.
  • 3:17 - 3:21
    Po tem proizvodnja
    nenehno upada.
  • 3:21 - 3:26
    V petdesetih je geofizik iz drube Shell,
    M. King Hubbert, predvidel,
  • 3:26 - 3:29
    da bo amerika proizvodnja nafte
    dosegla vrh v sedemdesetih.
  • 3:29 - 3:33
    To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.
  • 3:33 - 3:35
    Le redki so mu verjeli.
  • 3:35 - 3:39
    Vendar je leta 1970 amerika
    proizvodnja nafte dosegla vrhunec
  • 3:39 - 3:42
    in potem začela trajno padati.
  • 3:42 - 3:45
    Hubbert je dobil zadočenje.
  • 3:45 - 3:50
    Odtlej so ZDA čedalje bolj
    odvisne od uvoza nafte.
  • 3:50 - 3:53
    Postale so občutljive na motnje v dobavi.
  • 3:53 - 3:56
    Ta odvisnost je prispevala
    h gospodarskim problemom
  • 3:56 - 4:00
    zaradi naftnih okov
    v letih 1973 in 1979.
  • 4:01 - 4:06
    Leta 1930 je bilo največ odkritij
    nahajalič nafte v zgodovini ZDA.
  • 4:06 - 4:11
    Kljub napredni tehnologiji
    se odkrivanje naftnih polj v ZDA
  • 4:11 - 4:13
    neusmiljeno zmanjuje e naprej.
  • 4:14 - 4:21
    Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko
    dajala nafto za največ 17 mesecev.
  • 4:22 - 4:25
    Celo novo polje 'Jack 2'
    v Mehikem zalivu
  • 4:25 - 4:28
    bi zadostovalo le za nekaj mesecev
    domačega povpraevanja.
  • 4:29 - 4:31
    Čeprav sta to veliki polji,
    se nobeno niti priblia ne temu,
  • 4:31 - 4:34
    da bi zadovoljilo
    energetske potrebe ZDA.
  • 4:36 - 4:38
    Kopičijo se dokazi,
    da je svetovna proizvodnja nafte
  • 4:38 - 4:41
    e na svojem vrhu,
    ali pa se mu pribliuje.
  • 4:42 - 4:46
    Globalno je hitrost odkrivanja novih
    naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.
  • 4:46 - 4:49
    Več kot 40 let kasneje je videti
    kot da ni mogoče zaustaviti
  • 4:49 - 4:53
    čedalje manjega odkrivanja
    novih naftnih polj.
  • 4:53 - 4:57
    54 od 65 drav,
    ki so večje proizvajalke nafte,
  • 4:57 - 4:59
    je e doseglo vrh proizvodnje.
  • 5:01 - 5:04
    Pričakujemo, da jim bodo
    kmalu sledile mnoge druge.
  • 5:06 - 5:08
    Svet bi moral vsake tri leta
    proizvodnji dodati
  • 5:08 - 5:12
    ekvivalent nove Saudove Arabije,
    da bi nadoknadil
  • 5:12 - 5:15
    zmanjanje proizvodnje
    na obstoječih naftnih poljih.
  • 5:15 - 5:17
    V estdesetih letih 20. stoletja
  • 5:17 - 5:21
    so nali est sodčkov nafte
    na vsakega porabljenega.
  • 5:21 - 5:22
    tiri desetletja kasneje
  • 5:22 - 5:28
    svet porabi od tri do est sodčkov
    na vsakega najdenega.
  • 5:29 - 5:32
    Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,
  • 5:32 - 5:34
    bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo
  • 5:34 - 5:36
    in cena bencina bo močno nihala.
  • 5:36 - 5:38
    Vpliv tega bo močno presegal
  • 5:38 - 5:41
    zgolj stroek polnjenja
    avtomobilskega rezervoarja.
  • 5:41 - 5:44
    Moderna mesta so odvisna
    od fosilnih goriv.
  • 5:44 - 5:48
    Celo ceste so narejene iz asfalta,
    ki je proizvod iz nafte.
  • 5:48 - 5:50
    Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.
  • 5:51 - 5:53
    Velika področja bi bila
    neprimerna za bivanje
  • 5:53 - 5:57
    brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.
  • 5:58 - 6:01
    irjenje predmestij spodbuja ljudi,
    da se vozijo več kilometrov
  • 6:01 - 6:03
    na delo, v olo ali do trgovin.
  • 6:04 - 6:07
    Večja mesta so razdeljena tako,
    da so industrijske in komercialne cone
  • 6:07 - 6:11
    daleč od stanovanjskih področij,
    in silijo ljudi, da se vozijo.
  • 6:11 - 6:14
    Predmestja in mnoge občine
    so projektirane ob predpostavki,
  • 6:14 - 6:17
    da je na voljo obilo
    nafte in energije.
  • 6:19 - 6:23
    Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,
    tako imenovane petrokemikalije,
  • 6:23 - 6:27
    so bistvene za proizvodnjo
    netetih proizvodov.
  • 6:28 - 6:32
    Sodobno kmetijstvo je močno
    odvisno od fosilnih goriv,
  • 6:32 - 6:38
    prav tako bolnice, letalstvo,
    vodovodni sistemi in vojska,
  • 6:38 - 6:44
    ki v ZDA sama porabi okrog
    140 milijonov sodčkov nafte letno.
  • 6:44 - 6:48
    Fosilna goriva so bistvena tudi
    pri proizvodnji plastike in polimerov.
  • 6:48 - 6:53
    Ti so ključni materiali v računalnikih,
    zabavni elektroniki in oblačilih.
  • 6:54 - 6:57
    Globalno gospodarstvo je trenutno
    odvisno od nenehne rasti,
  • 6:57 - 7:01
    ki zahteva vse večjo ponudbo
    cenene energije.
  • 7:01 - 7:04
    Tako smo odvisni od nafte
    in drugih fosilnih goriv,
  • 7:04 - 7:07
    da utegne celo
    majhna motnja v dobavah
  • 7:07 - 7:11
    daljnoseno vplivati
    na vse vidike naega ivljenja.
  • 7:16 - 7:21
    ENERGIJA
  • 7:22 - 7:26
    Energija pomeni
    sposobnost opravljati delo.
  • 7:26 - 7:29
    Povprečni Američan ima dandananji
    na razpolago energijo,
  • 7:29 - 7:34
    ki ustreza temu, da bi za njega
    noč in dan delalo 150 sunjev.
  • 7:34 - 7:39
    Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,
    se imenujejo goriva.
  • 7:39 - 7:42
    Nekatera goriva vsebujejo
    več energije kot druga.
  • 7:42 - 7:45
    Temu rečemo energetska gostota.
  • 7:45 - 7:48
    Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.
  • 7:48 - 7:51
    Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,
  • 7:51 - 7:54
    kar je enako tirim kubičnim kilometrom.
  • 7:54 - 7:56
    To vsebuje toliko energije,
  • 7:56 - 8:02
    kot bi jo 52 jedrskih elektrarn
    proizvedlo v 50 letih obratovanja.
  • 8:03 - 8:07
    Čeprav ZDA z nafto proizvedejo
    le 1,6% elektrike,
  • 8:07 - 8:10
    ta poganja 96% vsega transporta.
  • 8:12 - 8:16
    Leta 2008 so ZDA
    uvozile dve tretjini svoje nafte.
  • 8:16 - 8:18
    Večina je bila iz Kanade,
  • 8:18 - 8:20
    Mehike,
  • 8:20 - 8:21
    Saudove Arabije,
  • 8:21 - 8:23
    Venezuele,
  • 8:23 - 8:26
    Nigerije, Iraka in Angole.
  • 8:27 - 8:29
    Nafta je edinstvena
    zaradi mnogih lastnosti.
  • 8:29 - 8:32
    Je energetsko gosta.
  • 8:32 - 8:34
    En sodček vsebuje
    energetski ekvivalent
  • 8:34 - 8:37
    skoraj treh let
    človekega dela.
  • 8:38 - 8:42
    Tekoča je pri sobni temperaturi,
    lahka za transportiranje,
  • 8:42 - 8:44
    in uporabna v majhnih strojih.
  • 8:45 - 8:49
    Da pridobite energijo,
    morate energijo tudi uporabiti.
  • 8:49 - 8:53
    Trik je v tem, da porabite manje količine,
    da najdete in izvlečete večje količine.
  • 8:53 - 8:55
    Temu rečemo EROEI:
  • 8:55 - 9:00
    energetski donos
    na vloeno energijo.
  • 9:01 - 9:04
    Konvencionalna nafta je dober primer.
  • 9:04 - 9:08
    Najprej so črpali preprosto dostopno
    visokokakovostno surovo nafto.
  • 9:08 - 9:15
    Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,
    da so jih nali in načrpali 100.
  • 9:15 - 9:18
    EROEI nafte je bil 100.
  • 9:19 - 9:21
    Ko so počrpali nafto,
    ki jo je bilo lahko najti,
  • 9:21 - 9:25
    so raziskave selili v globoka morja
    ali oddaljene deele.
  • 9:25 - 9:29
    Za to so uporabljali
    čedalje večje količine energije.
  • 9:29 - 9:33
    Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,
    teka ali kisla surova nafta.
  • 9:33 - 9:35
    Njeno rafiniranje je drago.
  • 9:35 - 9:39
    EROEI nafte je do danes
    padel na komaj 10.
  • 9:40 - 9:44
    Če za pridobivanje goriva uporabite
    več energije, kot jo ta vsebuje,
  • 9:44 - 9:47
    se trud preprosto ne izplača.
  • 9:49 - 9:52
    En vir goriva je mogoče
    spremeniti v drugega.
  • 9:53 - 9:55
    Vsakokrat, ko to storite,
  • 9:55 - 9:58
    je izgubljene nekaj energije,
    ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.
  • 9:59 - 10:03
    Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:
    naftni peski in naftni skrilavci.
  • 10:04 - 10:07
    Naftne peske najdemo
    v glavnem v Kanadi.
  • 10:07 - 10:10
    Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu
    je v ZDA.
  • 10:11 - 10:14
    Obe gorivi lahko pretvarjamo
    v sintetično surovo nafto.
  • 10:14 - 10:18
    A za to je potrebno
    veliko toplote in svee vode.
  • 10:18 - 10:23
    To zmanja njun EROEI,
    ki se giblje med 5 in komaj 1,5.
  • 10:24 - 10:26
    Skrilavec je izjemno revno gorivo.
  • 10:27 - 10:29
    Ista tea skrilavca vsebuje
    samo tretjino toliko energije
  • 10:29 - 10:33
    kot je je v enako teki
    katli kosmičev za zajtrk.
  • 10:33 - 10:35
    Premoga je ogromno.
  • 10:35 - 10:38
    Iz njega pridobivamo skoraj
    polovico elektrike na planetu.
  • 10:38 - 10:42
    Svet letno porabi skoraj
    8 kubičnih kilometrov premoga.
  • 10:42 - 10:48
    Vendar lahko globalna proizvodnja
    dosee vrhunec e pred letom 2040.
  • 10:48 - 10:52
    Trditev, da imajo ZDA premoga
    za stoletja, je zavajajoča.
  • 10:52 - 10:56
    Ne upoteva rastoče porabe
    in slabljenja kakovosti.
  • 10:56 - 10:59
    Precej od visoko kakovostnega
    antracitnega premoga je e zmanjkalo.
  • 10:59 - 11:04
    Ostaja premog nije kakovosti,
    ki je manj energetsko gost.
  • 11:04 - 11:07
    Pridobivanje je vse teje,
    saj so dnevni kopi osiromaeni.
  • 11:07 - 11:11
    Rudarji morajo kopati globlje
    in na manj dostopnih področjih.
  • 11:11 - 11:15
    Mnogi uporabljajo uničevalne
    metode odstranjevanja vrhov gora.
  • 11:15 - 11:17
    S tem pohabljajo okolje.
  • 11:19 - 11:24
    Pogosto skupaj z nafto in premogom
    najdemo zemeljski plin.
  • 11:24 - 11:26
    Severnoamerika odkrivanja
    konvencionalnega plina
  • 11:26 - 11:30
    so dosegla vrhunec v petdesetih,
    proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.
  • 11:31 - 11:35
    Če krivuljo odkritij potisnemo
    naprej za 23 let,
  • 11:35 - 11:37
    odkrijemo mono prihodnost
    severnoamerike proizvodnje
  • 11:37 - 11:40
    konvencionalnega zemeljskega plina.
  • 11:41 - 11:43
    Nedavni preboji so omogočili
  • 11:43 - 11:47
    izkoričanje nekonvencionalnega
    zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,
  • 11:47 - 11:51
    ki bi utegnilo odloiti zmanjanje
    v prihodnjih letih.
  • 11:51 - 11:54
    Nekonvencionalni zemeljski plin
    je kontroverzen.
  • 11:54 - 11:58
    Cene energije morajo biti visoke,
    če hočemo, da je rentabilen.
  • 11:58 - 12:01
    Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko
  • 12:01 - 12:05
    svetovna proizvodnja zemeljskega plina
    dosee vrh e pred letom 2030.
  • 12:07 - 12:11
    e vedno obstajajo velike rezerve urana
    za jedrsko cepitev.
  • 12:12 - 12:16
    Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,
    ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,
  • 12:16 - 12:19
    bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.
  • 12:19 - 12:25
    Pri taki porabi bi znane rezerve urana
    zadočale komaj za 10 do 20 let.
  • 12:25 - 12:29
    Poskusi s plutonijem,
    kot osnove za hitro oplodne reaktorje,
  • 12:29 - 12:34
    so se v Franciji in na Japonskem
    izkazali za drage polomije.
  • 12:34 - 12:37
    Jedrska fuzija se sooča
    z ogromnimi tehničnimi ovirami.
  • 12:39 - 12:41
    Potem so tu e obnovljivi viri.
  • 12:41 - 12:45
    Energija vetra ima visok EROEI,
    a je nestalna.
  • 12:45 - 12:47
    Vodna energija je zanesljiva,
  • 12:47 - 12:51
    a je večina rek v razvitem svetu
    e zajezenih.
  • 12:52 - 12:54
    Elektrarne na konvencionalno
    geotermalno energijo
  • 12:54 - 12:57
    uporabljajo obstoječe vroče točke
    blizu Zemljine povrine.
  • 12:57 - 12:59
    Omejene so na ta območja.
  • 13:01 - 13:03
    V eksperimentalnem sistemu
    ojačanega geotermalnega sistema,
  • 13:03 - 13:06
    bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.
  • 13:06 - 13:10
    Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,
    da bi se segrevala v razpokah
  • 13:10 - 13:13
    in bi se potem dvigala po drugem
    ter proizvajala energijo.
  • 13:13 - 13:15
    Sodeč po nedavnem poročilu MIT,
  • 13:15 - 13:21
    bi ta tehnologija do leta 2050
    utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.
  • 13:22 - 13:26
    Moč plimovanja je omejena
    na obalna področja.
  • 13:26 - 13:30
    Energetska gostota valov
    je različna po regijah.
  • 13:31 - 13:35
    Izziv bi bilo transportiranje elektrike,
    ki jo proizvede plimovanje.
  • 13:35 - 13:39
    Prav tako je slano oceansko okolje
    korozivno za turbine.
  • 13:40 - 13:43
    Bio goriva so goriva,
    ki zrastejo.
  • 13:43 - 13:46
    Les ima nizko energetsko gostoto
    in počasi raste.
  • 13:46 - 13:51
    Na svetu letno porabimo
    15 kubičnih kilometrov lesa.
  • 13:51 - 13:54
    Biodizel in etanol
    sta proizvedena iz rastlin,
  • 13:54 - 13:57
    ki jih gojijo s pomočjo nafte.
  • 13:57 - 14:00
    Energetski donos iz teh goriv
    je zelo nizek.
  • 14:01 - 14:05
    Nekateri politiki elijo koruzo
    spreminjati v etanol.
  • 14:05 - 14:11
    Če bi hoteli iz etanola v letu 2020
    dobaviti 10% predvidene porabe nafte,
  • 14:11 - 14:14
    bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.
  • 14:14 - 14:17
    Da bi dobavili eno tretjino,
    bi morali uporabiti 3-kratno povrino,
  • 14:18 - 14:20
    na kateri zdaj pridelujejo hrano.
  • 14:20 - 14:23
    Če bi hoteli nadomestiti
    celotno porabo nafte v letu 2020,
  • 14:23 - 14:28
    bi rabili dvakrat toliko zemljiča
    kot ga je trenutno za pridelavo hrane.
  • 14:29 - 14:34
    Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,
    premoga ali vode.
  • 14:34 - 14:37
    Za to porabimo več energije
    kot jo dobimo iz vodika.
  • 14:37 - 14:41
    Zaradi tega gospodarstvo,
    temelječe na vodiku, ni realno.
  • 14:42 - 14:46
    Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče
    generirajo toliko energije
  • 14:46 - 14:48
    kot dve termoelektrarni.
  • 14:48 - 14:51
    Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga
  • 14:51 - 14:54
    uporabimo za izdelavo
    ene same sončne ploče.
  • 14:56 - 15:00
    Prekriti bi morali kar
    360.000 kvadratnih kilometrov,
  • 15:00 - 15:03
    da bi zadovoljili trenutno
    svetovno povpraevanje po energiji.
  • 15:03 - 15:07
    Leta 2007 jih je bilo
    samo 10 kvadratnih kilometrov.
  • 15:08 - 15:11
    Koncentrirana sončna energija
    ali termalna sončna energija,
  • 15:11 - 15:13
    ima velik potencial,
  • 15:13 - 15:17
    čeprav trenutno obratuje
    le manje tevilo postrojev.
  • 15:17 - 15:20
    Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem
  • 15:20 - 15:25
    in za prenos na večje razdalje
    zahtevajo velike količine energije.
  • 15:26 - 15:30
    Vse alternative za nafto so odvisne
    od strojev, ki jih poganja nafta,
  • 15:30 - 15:34
    ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,
    ki so izdelani iz nafte.
  • 15:35 - 15:39
    Ko boste v bodoče presojali trditve
    o osupljivih novih gorivih ali izumih,
  • 15:39 - 15:41
    se vpraajte:
  • 15:41 - 15:45
    Ali ima njihov zagovornik delujoč
    komercialen model izuma?
  • 15:45 - 15:47
    Kakna je njegova energetska gostota?
  • 15:47 - 15:51
    Ga lahko skladičimo
    ali na lahek način distribuiramo?
  • 15:51 - 15:53
    Je zanesljiv ali občasen?
  • 15:53 - 15:56
    Ali ga lahko razirimo
    na dravni nivo?
  • 15:56 - 15:59
    Vsebuje skrite inenirske izzive?
  • 15:59 - 16:02
    Kaken je njegov EROEI?
  • 16:02 - 16:05
    Kakni so vplivi na okolje?
  • 16:05 - 16:08
    Zapomnite si,
    da so velike tevilke lahko varljive.
  • 16:08 - 16:10
    Npr. 1 milijarda sodčkov nafte
  • 16:10 - 16:14
    lahko zadovolji svetovno povpraevanje
    le za dvanajstih dni.
  • 16:15 - 16:19
    Prehod s fosilnih goriv
    bi bil monumentalen izziv.
  • 16:19 - 16:25
    Leta 2007 so v ZDA iz premoga
    proizvedli 48,5% elektrike,
  • 16:25 - 16:28
    21,6% iz naravnega plina,
  • 16:28 - 16:31
    1,6% iz nafte,
  • 16:31 - 16:33
    19,4% iz nukleark
  • 16:33 - 16:35
    in 5,8% iz hidroelektrarn.
  • 16:35 - 16:40
    Drugi obnovljivi viri
    prispevajo le 2,5%.
  • 16:40 - 16:43
    Ali je mogoče zamenjati sistem,
    ki temelji na fosilnih gorivih,
  • 16:43 - 16:47
    s krparijo iz alternativnih goriv?
  • 16:47 - 16:49
    Potrebni so večji tehnoloki napredek,
  • 16:49 - 16:52
    pa tudi politična volja in sodelovanje,
  • 16:52 - 16:54
    obsene nalobe,
  • 16:54 - 16:56
    mednarodni konsenz
  • 16:56 - 17:00
    in preureditev svetovnega gospodarstva
    velikosti 45 bilijonov dolarjev,
  • 17:00 - 17:02
    vključno s transportom,
  • 17:02 - 17:03
    izdelovalno industrijo
  • 17:03 - 17:05
    in kmetijskimi sistemi.
  • 17:05 - 17:09
    Potrebni so tudi uradniki,
    sposobni upravljati tranzicijo.
  • 17:10 - 17:12
    Če bomo vse to dosegli,
  • 17:12 - 17:15
    ali bomo lahko nadaljevali
    s sedanjim načinom ivljenja?
  • 17:18 - 17:21
    RAST
  • 17:21 - 17:24
    Te bakterije ive v steklenici.
  • 17:24 - 17:27
    Njihova populacija se vsako minuto podvoji.
  • 17:27 - 17:29
    Ob 11h je tam ena bakterija.
  • 17:30 - 17:32
    Opoldne je steklenica polna.
  • 17:33 - 17:35
    Ob 11.59 je na pol polna,
  • 17:35 - 17:38
    pri čemer je ravno e
    dovolj prostora za eno delitev.
  • 17:38 - 17:41
    Bakterije zaslutijo nevarnost.
  • 17:41 - 17:44
    Ičejo nove steklenice in najdejo 3.
  • 17:44 - 17:47
    Domnevajo, da je problem reen.
  • 17:47 - 17:50
    Ob 12h je polna prva steklenica.
  • 17:50 - 17:54
    Ob 12.01 je polna tudi druga.
  • 17:54 - 17:57
    Ob 12.02 so vse steklenice polne.
  • 17:58 - 18:00
    To je problem, ki je pred nami
  • 18:00 - 18:03
    zaradi podvojevanja,
    ki ga povzroča eksponentna rast.
  • 18:06 - 18:09
    Ko je človetvo pričelo
    izkoričati premog in nafto kot gorivo,
  • 18:09 - 18:13
    je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.
  • 18:14 - 18:17
    Tudi nizke stopnje rasti
    sčasoma povzročijo večjo.
  • 18:18 - 18:20
    Pri 1% stopnji rasti,
  • 18:20 - 18:23
    se bo gospodarstvo podvojilo
    v 70 letih.
  • 18:23 - 18:27
    Pri 2% rasti v 35 letih.
  • 18:27 - 18:29
    Pri 10% rasti
  • 18:29 - 18:33
    se bo gospodarstvo podvojilo
    e v 7 letih.
  • 18:33 - 18:37
    Če gospodarstvo raste
    po trenutnem povprečku 3%,
  • 18:37 - 18:40
    se podvoji v 23 letih.
  • 18:40 - 18:44
    Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje
    po energiji in naravnih virih
  • 18:44 - 18:47
    preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.
  • 18:48 - 18:52
    Finančni sistem je zgrajen
    na predpostavki rasti.
  • 18:52 - 18:56
    Ta zahteva podporo v obliki
    naračajoče porabe energije.
  • 18:56 - 18:58
    Banke posojajo denar,
    ki ga nimajo.
  • 18:58 - 19:01
    Pravzaprav ga tako ustvarjajo.
  • 19:01 - 19:05
    Posojilojemalci uporabljajo novonastali
    denar za rast svojih podjetij
  • 19:05 - 19:10
    in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,
    kar zahteva e več rasti.
  • 19:10 - 19:13
    Zaradi takega ustvarjanja
    denarja na podlagi dolga,
  • 19:13 - 19:19
    večino denarja na svetu predstavlja
    dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.
  • 19:19 - 19:23
    Brez vedno novih in vedno večjih
    generacij posojilojemalcev,
  • 19:23 - 19:26
    ki naj bi proizvedli rast
    in tako odplačali te dolgove,
  • 19:26 - 19:29
    se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.
  • 19:30 - 19:34
    Sistem se mora iriti ali pa umre,
    kot Ponzijeva shema.
  • 19:35 - 19:37
    Delno zahvaljujoč temu
    sistemu dolgov
  • 19:37 - 19:40
    so bili učinki gospodarske rasti
    spektakularni,
  • 19:40 - 19:44
    če gledamo BDP, zajezitev rek,
    porabo vode,
  • 19:44 - 19:50
    porabo gnojil, urbano populacijo,
    porabo papirja,
  • 19:50 - 19:54
    motorna vozila, komunikacije
    in turizem.
  • 19:55 - 19:57
    Svetovno prebivalstvo
    je naraslo na 7 milijard.
  • 19:57 - 20:01
    Pričakujemo, da bo
    do l. 2050 preseglo 9 milijard.
  • 20:02 - 20:05
    Na pločati neskončni Zemlji
    to ne bi bil problem.
  • 20:06 - 20:08
    Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,
  • 20:08 - 20:12
    bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.
  • 20:13 - 20:14
    Posledice gospodarske ekspanzije
  • 20:14 - 20:19
    so povečanje količin atmosferskih
    duikovih oksidov in metana,
  • 20:19 - 20:24
    tanjanje ozonske plasti,
    povečanje velikih poplav,
  • 20:24 - 20:28
    pokodbe oceanskega eko sistema,
    vključno z izgubami duika,
  • 20:28 - 20:31
    izguba deevnega pragozda
    in gozdnate pokrajine,
  • 20:31 - 20:36
    povečanje obdelovalnih povrin
    in izumiranje vrst.
  • 20:38 - 20:40
    Če poloimo eno samo rievo zrno
  • 20:40 - 20:42
    na prvo polje ahovnice,
  • 20:42 - 20:45
    to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo
  • 20:46 - 20:48
    in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje
  • 20:49 - 20:51
    in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto
  • 20:51 - 20:53
    in potem to ponavljamo tako,
  • 20:53 - 20:57
    da vsakokrat na novo polje
    dvakrat toliko zrn kot na prejnje,
  • 20:57 - 21:01
    bomo na koncu prili
    do astronomskega tevila
  • 21:03 - 21:05
    9 trilijonov
  • 21:05 - 21:07
    223 bilijard
  • 21:07 - 21:10
    372 bilijonov
  • 21:10 - 21:11
    36 milijard
  • 21:11 - 21:13
    845 milijonov
  • 21:13 - 21:16
    776 tisoč zrn.
  • 21:17 - 21:22
    To je več zrn kot jih je človetvo
    pridelalo v zadnjih 10.000 letih.
  • 21:22 - 21:25
    Tudi moderna ekonomija se,
    podobno kot rieva zrna na ahovnici,
  • 21:25 - 21:27
    podvoji vsakih deset let.
  • 21:27 - 21:30
    Na katerem polju ahovnice smo?
  • 21:33 - 21:38
    Poleg energije civilizacija rabi
    tevilne esencialne vire:
  • 21:38 - 21:42
    pitno vodo, prst, hrano,
    gozdove,
  • 21:42 - 21:45
    in mnoge vrste mineralov in kovin.
  • 21:45 - 21:50
    Rast je omejena z esencialnim virom,
    katerega ponudba je najbolj pičla.
  • 21:51 - 21:52
    Sod je narejen iz dog.
  • 21:52 - 21:57
    Tako kot voda napolni sod,
    rast ne more preko najnije doge
  • 21:57 - 22:00
    ali najbolj omejenega esencialnega vira.
  • 22:02 - 22:07
    Ljudje trenutno izkoristijo
    40% vse fotosinteze na Zemlji.
  • 22:08 - 22:14
    Čeprav je je mogoče koristiti 80%,
    ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.
  • 22:23 - 22:25
    HRANA
  • 22:27 - 22:32
    Globalna ponudba hrane
    je močno odvisna od fosilnih goriv.
  • 22:32 - 22:35
    Pred prvo svetovno vojno
    je bilo celotno kmetijstvo organsko.
  • 22:36 - 22:40
    Izumu gnojil in pesticidov,
    izdelanih iz fosilnih goriv,
  • 22:40 - 22:42
    so sledile ogromne izboljave
    proizvodnje hrane,
  • 22:42 - 22:46
    kar je omogočilo rast prebivalstva.
  • 22:48 - 22:51
    Uporaba umetnih gnojil
    je nahranila precej več ljudi,
  • 22:51 - 22:54
    kot bi se to lahko zgodilo
    s samo organsko pridelavo.
  • 22:56 - 22:59
    Fosilna goriva so potrebna
    za kmetijsko mehanizacijo,
  • 22:59 - 23:03
    transport, hlajenje,
    embaliranje v plastiko
  • 23:03 - 23:05
    in za kuhanje.
  • 23:05 - 23:07
    Moderno kmetijstvo
    uporablja zemljo za to,
  • 23:07 - 23:11
    da fosilna goriva spreminja v hrano
    in hrano v ljudi.
  • 23:12 - 23:13
    Priblino 7 kalorij fosilne energije
  • 23:13 - 23:18
    porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.
  • 23:19 - 23:25
    V ZDA hrana potuje priblino 2500 km
    od kmetije do kupca.
  • 23:29 - 23:32
    Poleg upadanja fosilnih goriv
    je e precej stvari,
  • 23:32 - 23:35
    ki ogroajo trenutni sistem
    proizvodnje hrane.
  • 23:35 - 23:37
    Cenena energija,
    izboljana tehnologija
  • 23:37 - 23:42
    in subvencije so omogočale
    masivne ulove rib.
  • 23:43 - 23:46
    Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec
    v poznih devetnajsto osemdesetih,
  • 23:46 - 23:49
    kar je ribiče prisililo, da so se premaknili
    v smeri globljih voda.
  • 23:53 - 23:55
    Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,
  • 23:55 - 23:59
    zastruplja reke in morja
    in ustvarja ogromne mrtve cone.
  • 24:00 - 24:06
    Pri tej hitrosti bodo do leta 2048
    propadle vse ribje populacije.
  • 24:07 - 24:11
    Kisel de iz mest in industrije kvari tla
    in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,
  • 24:11 - 24:15
    kot so kalij, kalcij
    in magnezij.
  • 24:18 - 24:20
    Druga gronja je pomanjkanje vode.
  • 24:20 - 24:26
    Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo
    iz podtalnih vodonosnikov.
  • 24:26 - 24:29
    Vodonosnik potrebuje na tisoče let,
    da se napolni,
  • 24:29 - 24:33
    a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,
    tako kot naftne vrelce.
  • 24:33 - 24:37
    V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala
    je gladina upadla tako zelo,
  • 24:37 - 24:39
    da so se mnogi kmetje morali vrniti
    k manj produktivnem načinu
  • 24:39 - 24:42
    kmetovanja brez namakanja.
  • 24:42 - 24:46
    Poleg tega uporaba namakanja
    in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,
  • 24:47 - 24:49
    tj. akumuliranju soli v tleh.
  • 24:49 - 24:51
    To je glavni razlog nastanka pučav.
  • 24:53 - 24:56
    Naslednja gronja je izguba prsti.
  • 24:56 - 24:58
    Pred 200 leti
  • 24:58 - 25:00
    je bilo na amerikih prerijah
    prsti skoraj 2 metra.
  • 25:01 - 25:03
    Danes je je z obdelovanjem
    in s slabimi praksami
  • 25:03 - 25:06
    priblino pol izginilo.
  • 25:08 - 25:13
    Namakanje spodbuja rast
    rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,
  • 25:13 - 25:18
    ki imajo potencial uničiti
    80% svetovnega itnega pridelka.
  • 25:19 - 25:22
    Po Normanu Borlaugu,
    očetu "zelene revolucije",
  • 25:22 - 25:28
    ima itna rja "velik potencial
    za uničenje drube in ljudi".
  • 25:29 - 25:32
    Uporaba bioenergentov pomeni,
  • 25:32 - 25:36
    da bo manj zemlje na razpolago
    za proizvodnjo hrane.
  • 25:36 - 25:40
    Vsako področje ima določeno omejeno
    kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.
  • 25:40 - 25:44
    To je tevilo ivali ali ljudi,
    ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.
  • 25:44 - 25:47
    Če določena vrsta presee
    kapaciteto obremenitve,
  • 25:47 - 25:52
    bo izumirala dokler populacija
    ne dosee naravnih meja.
  • 25:53 - 25:56
    Svet se je izognil temu izumiranju tako,
    da je nael nove obdelovalne povrine,
  • 25:56 - 26:01
    ali povečal proizvodnjo,
    kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.
  • 26:02 - 26:04
    Da bi nadaljevali rast,
  • 26:04 - 26:07
    rabimo več virov
    kot jih lahko preskrbi na planet,
  • 26:07 - 26:10
    novi planeti pa niso na razpolago.
  • 26:11 - 26:13
    Glede na vse te spremembe,
  • 26:13 - 26:16
    se mora globalna proizvodnja hrane
    do leta 2050 podvojiti,
  • 26:16 - 26:19
    da bo nahranila svetovno prebivalstvo.
  • 26:21 - 26:24
    Milijarda ljudi je e podhranjenih
    ali strada.
  • 26:24 - 26:28
    V naslednjih letih jih bo velik izziv
    prehraniti 9 milijard,
  • 26:28 - 26:34
    ko bo upadala svetovna proizvodnja
    nafte in zemeljskega plina.
  • 26:41 - 26:42
    SREČNI KONEC
  • 26:46 - 26:48
    Globalno gospodarstvo raste eksponencialno
  • 26:48 - 26:50
    s stopnjo rasti priblino 3% na leto.
  • 26:50 - 26:53
    Pri tem porablja čedalje večje količine
    neobnovljivih goriv,
  • 26:53 - 26:55
    mineralov in kovin,
  • 26:55 - 27:00
    kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,
    gozdovi, orna zemlja in ribe,
  • 27:00 - 27:03
    hitreje kot se ti lahko obnavljajo.
  • 27:03 - 27:09
    Tudi pri stopnji rasti 1%
    se ekonomija podvoji v 70 letih.
  • 27:10 - 27:13
    Problem poglabljajo e drugi dejavniki.
  • 27:13 - 27:15
    Globalizacija daje ljudem monost,
  • 27:15 - 27:19
    da kupujejo blago in hrano,
    proizvedeno na drugem kontinentu.
  • 27:19 - 27:23
    Dobavne poti so dolge
    in obremenjujejo omejene naftne vire.
  • 27:26 - 27:30
    Sedaj se za osnovne potrebčine
    zanaamo na oddaljene deele.
  • 27:30 - 27:34
    Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.
  • 27:34 - 27:37
    Večji del bančnega sistema
    temelji na zadolevanju
  • 27:37 - 27:40
    in sili ljudi v spiralo
    dolgov in odplačevanja -
  • 27:40 - 27:42
    kar prinaa rast.
  • 27:43 - 27:46
    Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?
  • 27:46 - 27:49
    Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo
  • 27:49 - 27:54
    z ohranjanjem virov, s tehnologijo,
    inteligentno rastjo, recikliranjem,
  • 27:54 - 27:57
    električnimi avtomobili in hibridi,
    nadomestki,
  • 27:57 - 27:59
    ali z volitvami.
  • 27:59 - 28:01
    Ohranjanje vam bo prihranilo denar,
  • 28:01 - 28:04
    samo po sebi pa ne bo reilo planeta.
  • 28:05 - 28:07
    Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,
  • 28:07 - 28:10
    bo zmanjano povpraevanje
    znialo cene
  • 28:10 - 28:13
    in bo drugim omogočilo,
    da jo kupujejo ceneje.
  • 28:13 - 28:17
    Na isti način bo učinkoviteji stroj,
    ki uporablja manj energije,
  • 28:17 - 28:21
    paradoksalno peljal
    k e večji rabi energije.
  • 28:21 - 28:26
    V 19. stoletju je angleki ekonomist
    William Stanley Jevons ugotovil,
  • 28:26 - 28:28
    da je postal premog strokovno
    učinkoviteji energent,
  • 28:28 - 28:31
    če so izboljali parne stroje.
  • 28:31 - 28:32
    To je vodilo k uvajanju
    e več parnih strojev,
  • 28:32 - 28:35
    kar je povečalo
    celotno porabo premoga.
  • 28:37 - 28:46
    Rast porabe bo porla
    vso prihranjeno energijo ali naravni vir.
  • 28:48 - 28:52
    Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki
    reili te probleme z novo tehnologijo.
  • 28:52 - 28:56
    Vendar tehnologija ni energija.
  • 28:56 - 29:00
    Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,
    ne more pa je nadomestiti.
  • 29:00 - 29:03
    Poleg tega porablja vire:
  • 29:03 - 29:06
    računalniki so npr. narejeni
    iz ene desetine energije,
  • 29:06 - 29:09
    potrebne za izdelavo avtomobila.
  • 29:09 - 29:12
    Napredneja tehnologija
    e poslabuje poloaj,
  • 29:12 - 29:17
    saj pogosto zahteva redke minerale,
    ki jih tudi zmanjkuje.
  • 29:17 - 29:22
    97% svetovnih redkih zemelj
    npr. proizvede Kitajska,
  • 29:22 - 29:25
    večino iz enega samega rudnika
    v Notranji Mongoliji.
  • 29:26 - 29:29
    Te minerale uporabljajo
    v katalitskih konverterjih,
  • 29:29 - 29:31
    letalskih motorjih,
  • 29:31 - 29:33
    visoko učinkovitih magnetih
    in trdih diskih,
  • 29:33 - 29:35
    hibridnih avtomobilskih baterijah,
  • 29:35 - 29:40
    laserjih, prenosnih rentgenih,
    zaslanjanju jedrskih reaktorjev,
  • 29:40 - 29:43
    kompaktnih diskih,
    motorjih hibridnih vozil,
  • 29:43 - 29:49
    nizkoenergijskih sijalkah,
    optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.
  • 29:50 - 29:53
    Kitajska je pričela premiljevati
    o omejitvah izvoza teh mineralov,
  • 29:53 - 29:55
    saj povpraevanje strmo narača.
  • 29:57 - 30:01
    Tako imenovana trajnostna
    ali inteligentna rast ne bo pomagala,
  • 30:01 - 30:04
    saj prav tako potrebuje
    neobnovljive kovine in minerale
  • 30:04 - 30:07
    v čedalje večjih količinah,
    vključno z redkimi zemljami.
  • 30:08 - 30:11
    Recikliranje ne bo reilo problema,
    saj zahteva energijo,
  • 30:11 - 30:14
    postopek pa ni 100% učinkovit.
  • 30:16 - 30:19
    Nazaj je mogoče pridobiti
    le del materiala, ki ga recikliramo.
  • 30:19 - 30:23
    Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.
  • 30:25 - 30:27
    Električne avtomobile poganja elektrika.
  • 30:28 - 30:31
    Ker je večina energije
    pridobljena iz fosilnih goriv,
  • 30:31 - 30:32
    to ni reitev.
  • 30:33 - 30:37
    Poleg tega nafto uporabljamo
    za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.
  • 30:37 - 30:41
    Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.
  • 30:43 - 30:47
    V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.
  • 30:47 - 30:49
    Pri trenutni stopnji rasti,
  • 30:49 - 30:52
    se bo ta tevilka povečala
    na 2 milijardi do l. 2025.
  • 30:53 - 30:57
    Ni verjetno, da bi ta planet
    lahko dolgo vzdral toliko vozil,
  • 30:57 - 30:59
    ne glede na njihov tip pogona.
  • 31:01 - 31:02
    Mnogi ekonomisti verjamejo,
  • 31:02 - 31:06
    da bo prosti trg nadomestil
    en energetski vir z drugim
  • 31:06 - 31:08
    s pomočjo tehnoloke inovativnosti.
  • 31:08 - 31:10
    Vendar pa se glavni nadomestki za nafto
  • 31:10 - 31:13
    soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.
  • 31:13 - 31:19
    Nadomečanje tudi ne upoteva časa,
    potrebnega za priprave na prehod.
  • 31:19 - 31:23
    Hirschevo poročilo amerikega
    ministrstva za energetiko ocenjuje,
  • 31:23 - 31:28
    da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca
    potrebni najmanj dve desetletji.
  • 31:28 - 31:35
    Problemi s pomanjkanjem energije,
    izčrpanosti virov, izgube prsti
  • 31:35 - 31:40
    in onesnaevanja so vse simptomi
    enega samega večjega problema:
  • 31:41 - 31:43
    rasti.
  • 31:43 - 31:47
    Dokler na finančni sistem
    zahteva neskončno rast,
  • 31:47 - 31:50
    je malo verjetno, da bi reforma uspela.
  • 31:50 - 31:53
    Kakna bo tedaj videti prihodnost?
  • 31:54 - 31:57
    Optimisti verjamejo, da
    se bo rast nadaljevala v nedogled,
  • 31:57 - 31:59
    brez omejitev.
  • 31:59 - 32:03
    Pesimisti menijo,
    da gremo proti novi kameni dobi
  • 32:03 - 32:05
    ali proti izumrtju.
  • 32:05 - 32:08
    Resnica utegne biti
    nekje med tema skrajnostima.
  • 32:08 - 32:12
    Druba se utegne vrniti
    v enostavneje razmere,
  • 32:12 - 32:16
    kjer je poraba energije bistveno manja.
  • 32:16 - 32:18
    To bi za večino pomenilo teje ivljenje,
  • 32:18 - 32:19
    več ročnega dela,
  • 32:19 - 32:21
    več dela na kmetijah
  • 32:21 - 32:25
    in lokalno proizvodnjo dobrin,
    hrane in storitev.
  • 32:25 - 32:29
    Kaj naj človek stori, da se pripravi
    na takno mono prihodnost?
  • 32:29 - 32:34
    Pričakujte zmanjanje dobav hrane
    in dobrin iz oddaljenih krajev.
  • 32:34 - 32:36
    Pričnite peačiti ali kolesariti.
  • 32:36 - 32:40
    Navadite se troiti
    manj električne energije.
  • 32:40 - 32:41
    Znebite se dolgov.
  • 32:41 - 32:42
    Poskusite se izogibati bankam.
  • 32:43 - 32:46
    Namesto nakupovanja
    v velikih nakupovalnih centrih
  • 32:46 - 32:48
    podpirajte lokalne podjetnike.
  • 32:48 - 32:51
    Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.
  • 32:51 - 32:55
    Namesto trate si omislite vrt,
    kjer boste pridelali svojo lastno hrano.
  • 32:55 - 32:57
    Naučite se jo vkuhavati.
  • 32:58 - 33:00
    Razmislite o uporabi lokalnih valut,
  • 33:00 - 33:03
    če bi gospodarstvo na vijem nivoju
    prenehalo funkcionirati
  • 33:03 - 33:06
    in razvijte večjo samozadostnost.
  • 33:07 - 33:09
    Noben od teh korakov
    ne bo preprečil kolapsa,
  • 33:09 - 33:13
    a lahko izboljajo vae monosti
    v nizko energetski prihodnosti,
  • 33:13 - 33:16
    takni kjer bomo morali biti
    bolj odvisni od samih sebe
  • 33:16 - 33:19
    kot so bili nekoč nai predniki.
  • 33:33 - 33:37
    Prevod: drutvo Eko krog
Título:
There's No Tomorrow (2012)
Descrição:

The first production by http://www.incubatepictures.com:
A 34 minute animated documentary about resource depletion and the impossibility of infinite growth on a finite planet.

mais » « menos
Idioma do Vídeo:
English
Duração:
34:53
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
MojsterSplinter editou as Esloveno legendas para o There's No Tomorrow (2012)
mostrar tudo

Legendas em Slovenian

Revisões Comparar revisões