JUTRI NE BO NIKOLI To je Zemlja, kakrna je bila pred 90 milijoni let. Geologi temu obdobju pravijo 'pozna kreda'. To je bil čas izjemnega globalnega segrevanja, ko so planetu e vladali dinozavri. Zagotovili so si mesto na vrhu prehranjevalne lestvice, ne glede na spremembe, ki so se dogajale okoli njih. Celine so se razmikale in odpirale razpoke v zemeljski skorji. Poplavilo jih je in nastala so morja. V ekstremni toploti so se razmahnile alge in zastrupile vodo. Odmrle so in padle na dno razpok. Reke so odnaale sedimente v morja. Ti so sčasoma zakopali organske ostanke alg. Ker je naračal pritisk, je naračala tudi toplota, dokler ni kemijska reakcija pretvorila organske snovi v fosilna goriva iz ogljikovodikov: nafto in zemeljski plin. Podoben proces se je odvil na kopnem, zaradi česar je nastal premog. Narava je rabila priblino 5 milijonov let, da je naredila fosilna goriva, ki jih porabimo v enem letu. Sodobni način ivljenja je odvisen od te fosilizirane sončne svetlobe, čeprav jo ima presenetljivo veliko ljudi za samoumevno. Od estdesetih let so geologi odkrili več kot 2 bilijona sodčkov nafte. Od takrat jih je svet porabil priblino polovico. Preden lahko črpate nafto, jo morate najti. Najprej jo je bilo lahko najti in poceni pridobivati. Prvo veliko ameriko naftno polje, Spindletop, je bilo odkrito leta 1900. Sledila so tevilna druga. Geologi so prečesali ZDA. Nali so ogromne zaloge nafte, zemeljskega plina in premoga. ZDA so črpale več nafte kot katerakoli drava, zaradi česar so lahko postale industrijska velesila. Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto, je samo vpraanje časa, kdaj začne proizvodnja upadati. Posamezni vrelci imajo različne hitrosti proizvodnje. Povprečje proizvodnje več vrelcev je videti kot normalna krivulja. Tipično traja 40 let od vrhunca odkritij, da drava dosee vrhunec proizvodnje. Po tem proizvodnja nenehno upada. V petdesetih je geofizik iz drube Shell, M. King Hubbert, predvidel, da bo amerika proizvodnja nafte dosegla vrh v sedemdesetih. To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA. Le redki so mu verjeli. Vendar je leta 1970 amerika proizvodnja nafte dosegla vrhunec in potem začela trajno padati. Hubbert je dobil zadočenje. Odtlej so ZDA čedalje bolj odvisne od uvoza nafte. Postale so občutljive na motnje v dobavi. Ta odvisnost je prispevala h gospodarskim problemom zaradi naftnih okov v letih 1973 in 1979. Leta 1930 je bilo največ odkritij nahajalič nafte v zgodovini ZDA. Kljub napredni tehnologiji se odkrivanje naftnih polj v ZDA neusmiljeno zmanjuje e naprej. Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko dajala nafto za največ 17 mesecev. Celo novo polje 'Jack 2' v Mehikem zalivu bi zadostovalo le za nekaj mesecev domačega povpraevanja. Čeprav sta to veliki polji, se nobeno niti priblia ne temu, da bi zadovoljilo energetske potrebe ZDA. Kopičijo se dokazi, da je svetovna proizvodnja nafte e na svojem vrhu, ali pa se mu pribliuje. Globalno je hitrost odkrivanja novih naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih. Več kot 40 let kasneje je videti kot da ni mogoče zaustaviti čedalje manjega odkrivanja novih naftnih polj. 54 od 65 drav, ki so večje proizvajalke nafte, je e doseglo vrh proizvodnje. Pričakujemo, da jim bodo kmalu sledile mnoge druge. Svet bi moral vsake tri leta proizvodnji dodati ekvivalent nove Saudove Arabije, da bi nadoknadil zmanjanje proizvodnje na obstoječih naftnih poljih. V estdesetih letih 20. stoletja so nali est sodčkov nafte na vsakega porabljenega. tiri desetletja kasneje svet porabi od tri do est sodčkov na vsakega najdenega. Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje, bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo in cena bencina bo močno nihala. Vpliv tega bo močno presegal zgolj stroek polnjenja avtomobilskega rezervoarja. Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv. Celo ceste so narejene iz asfalta, ki je proizvod iz nafte. Prav tako tudi strehe mnogih domovanj. Velika področja bi bila neprimerna za bivanje brez gretja pozimi ali hlajenja poleti. irjenje predmestij spodbuja ljudi, da se vozijo več kilometrov na delo, v olo ali do trgovin. Večja mesta so razdeljena tako, da so industrijske in komercialne cone daleč od stanovanjskih področij, in silijo ljudi, da se vozijo. Predmestja in mnoge občine so projektirane ob predpostavki, da je na voljo obilo nafte in energije. Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv, tako imenovane petrokemikalije, so bistvene za proizvodnjo netetih proizvodov. Sodobno kmetijstvo je močno odvisno od fosilnih goriv, prav tako bolnice, letalstvo, vodovodni sistemi in vojska, ki v ZDA sama porabi okrog 140 milijonov sodčkov nafte letno. Fosilna goriva so bistvena tudi pri proizvodnji plastike in polimerov. Ti so ključni materiali v računalnikih, zabavni elektroniki in oblačilih. Globalno gospodarstvo je trenutno odvisno od nenehne rasti, ki zahteva vse večjo ponudbo cenene energije. Tako smo odvisni od nafte in drugih fosilnih goriv, da utegne celo majhna motnja v dobavah daljnoseno vplivati na vse vidike naega ivljenja. ENERGIJA Energija pomeni sposobnost opravljati delo. Povprečni Američan ima dandananji na razpolago energijo, ki ustreza temu, da bi za njega noč in dan delalo 150 sunjev. Materiali, ki skladičijo to energijo za delo, se imenujejo goriva. Nekatera goriva vsebujejo več energije kot druga. Temu rečemo energetska gostota. Nafta je najbolj kritična med temi gorivi. Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto, kar je enako tirim kubičnim kilometrom. To vsebuje toliko energije, kot bi jo 52 jedrskih elektrarn proizvedlo v 50 letih obratovanja. Čeprav ZDA z nafto proizvedejo le 1,6% elektrike, ta poganja 96% vsega transporta. Leta 2008 so ZDA uvozile dve tretjini svoje nafte. Večina je bila iz Kanade, Mehike, Saudove Arabije, Venezuele, Nigerije, Iraka in Angole. Nafta je edinstvena zaradi mnogih lastnosti. Je energetsko gosta. En sodček vsebuje energetski ekvivalent skoraj treh let človekega dela. Tekoča je pri sobni temperaturi, lahka za transportiranje, in uporabna v majhnih strojih. Da pridobite energijo, morate energijo tudi uporabiti. Trik je v tem, da porabite manje količine, da najdete in izvlečete večje količine. Temu rečemo EROEI: energetski donos na vloeno energijo. Konvencionalna nafta je dober primer. Najprej so črpali preprosto dostopno visokokakovostno surovo nafto. Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka, da so jih nali in načrpali 100. EROEI nafte je bil 100. Ko so počrpali nafto, ki jo je bilo lahko najti, so raziskave selili v globoka morja ali oddaljene deele. Za to so uporabljali čedalje večje količine energije. Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes, teka ali kisla surova nafta. Njeno rafiniranje je drago. EROEI nafte je do danes padel na komaj 10. Če za pridobivanje goriva uporabite več energije, kot jo ta vsebuje, se trud preprosto ne izplača. En vir goriva je mogoče spremeniti v drugega. Vsakokrat, ko to storite, je izgubljene nekaj energije, ki jo je vsebovalo prvotno gorivo. Obstaja npr. nekonvencionalna nafta: naftni peski in naftni skrilavci. Naftne peske najdemo v glavnem v Kanadi. Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu je v ZDA. Obe gorivi lahko pretvarjamo v sintetično surovo nafto. A za to je potrebno veliko toplote in svee vode. To zmanja njun EROEI, ki se giblje med 5 in komaj 1,5. Skrilavec je izjemno revno gorivo. Ista tea skrilavca vsebuje samo tretjino toliko energije kot je je v enako teki katli kosmičev za zajtrk. Premoga je ogromno. Iz njega pridobivamo skoraj polovico elektrike na planetu. Svet letno porabi skoraj 8 kubičnih kilometrov premoga. Vendar lahko globalna proizvodnja dosee vrhunec e pred letom 2040. Trditev, da imajo ZDA premoga za stoletja, je zavajajoča. Ne upoteva rastoče porabe in slabljenja kakovosti. Precej od visoko kakovostnega antracitnega premoga je e zmanjkalo. Ostaja premog nije kakovosti, ki je manj energetsko gost. Pridobivanje je vse teje, saj so dnevni kopi osiromaeni. Rudarji morajo kopati globlje in na manj dostopnih področjih. Mnogi uporabljajo uničevalne metode odstranjevanja vrhov gora. S tem pohabljajo okolje. Pogosto skupaj z nafto in premogom najdemo zemeljski plin. Severnoamerika odkrivanja konvencionalnega plina so dosegla vrhunec v petdesetih, proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih. Če krivuljo odkritij potisnemo naprej za 23 let, odkrijemo mono prihodnost severnoamerike proizvodnje konvencionalnega zemeljskega plina. Nedavni preboji so omogočili izkoričanje nekonvencionalnega zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev, ki bi utegnilo odloiti zmanjanje v prihodnjih letih. Nekonvencionalni zemeljski plin je kontroverzen. Cene energije morajo biti visoke, če hočemo, da je rentabilen. Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko svetovna proizvodnja zemeljskega plina dosee vrh e pred letom 2030. e vedno obstajajo velike rezerve urana za jedrsko cepitev. Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov, ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv, bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn. Pri taki porabi bi znane rezerve urana zadočale komaj za 10 do 20 let. Poskusi s plutonijem, kot osnove za hitro oplodne reaktorje, so se v Franciji in na Japonskem izkazali za drage polomije. Jedrska fuzija se sooča z ogromnimi tehničnimi ovirami. Potem so tu e obnovljivi viri. Energija vetra ima visok EROEI, a je nestalna. Vodna energija je zanesljiva, a je večina rek v razvitem svetu e zajezenih. Elektrarne na konvencionalno geotermalno energijo uporabljajo obstoječe vroče točke blizu Zemljine povrine. Omejene so na ta območja. V eksperimentalnem sistemu ojačanega geotermalnega sistema, bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km. Po enem jaku bi navzdol črpali vodo, da bi se segrevala v razpokah in bi se potem dvigala po drugem ter proizvajala energijo. Sodeč po nedavnem poročilu MIT, bi ta tehnologija do leta 2050 utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA. Moč plimovanja je omejena na obalna področja. Energetska gostota valov je različna po regijah. Izziv bi bilo transportiranje elektrike, ki jo proizvede plimovanje. Prav tako je slano oceansko okolje korozivno za turbine. Bio goriva so goriva, ki zrastejo. Les ima nizko energetsko gostoto in počasi raste. Na svetu letno porabimo 15 kubičnih kilometrov lesa. Biodizel in etanol sta proizvedena iz rastlin, ki jih gojijo s pomočjo nafte. Energetski donos iz teh goriv je zelo nizek. Nekateri politiki elijo koruzo spreminjati v etanol. Če bi hoteli iz etanola v letu 2020 dobaviti 10% predvidene porabe nafte, bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA. Da bi dobavili eno tretjino, bi morali uporabiti 3-kratno povrino, na kateri zdaj pridelujejo hrano. Če bi hoteli nadomestiti celotno porabo nafte v letu 2020, bi rabili dvakrat toliko zemljiča kot ga je trenutno za pridelavo hrane. Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina, premoga ali vode. Za to porabimo več energije kot jo dobimo iz vodika. Zaradi tega gospodarstvo, temelječe na vodiku, ni realno. Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče generirajo toliko energije kot dve termoelektrarni. Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga uporabimo za izdelavo ene same sončne ploče. Prekriti bi morali kar 360.000 kvadratnih kilometrov, da bi zadovoljili trenutno svetovno povpraevanje po energiji. Leta 2007 jih je bilo samo 10 kvadratnih kilometrov. Koncentrirana sončna energija ali termalna sončna energija, ima velik potencial, čeprav trenutno obratuje le manje tevilo postrojev. Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem in za prenos na večje razdalje zahtevajo velike količine energije. Vse alternative za nafto so odvisne od strojev, ki jih poganja nafta, ali vsebujejo materiale, npr. plastiko, ki so izdelani iz nafte. Ko boste v bodoče presojali trditve o osupljivih novih gorivih ali izumih, se vpraajte: Ali ima njihov zagovornik delujoč komercialen model izuma? Kakna je njegova energetska gostota? Ga lahko skladičimo ali na lahek način distribuiramo? Je zanesljiv ali občasen? Ali ga lahko razirimo na dravni nivo? Vsebuje skrite inenirske izzive? Kaken je njegov EROEI? Kakni so vplivi na okolje? Zapomnite si, da so velike tevilke lahko varljive. Npr. 1 milijarda sodčkov nafte lahko zadovolji svetovno povpraevanje le za dvanajstih dni. Prehod s fosilnih goriv bi bil monumentalen izziv. Leta 2007 so v ZDA iz premoga proizvedli 48,5% elektrike, 21,6% iz naravnega plina, 1,6% iz nafte, 19,4% iz nukleark in 5,8% iz hidroelektrarn. Drugi obnovljivi viri prispevajo le 2,5%. Ali je mogoče zamenjati sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, s krparijo iz alternativnih goriv? Potrebni so večji tehnoloki napredek, pa tudi politična volja in sodelovanje, obsene nalobe, mednarodni konsenz in preureditev svetovnega gospodarstva velikosti 45 bilijonov dolarjev, vključno s transportom, izdelovalno industrijo in kmetijskimi sistemi. Potrebni so tudi uradniki, sposobni upravljati tranzicijo. Če bomo vse to dosegli, ali bomo lahko nadaljevali s sedanjim načinom ivljenja? RAST Te bakterije ive v steklenici. Njihova populacija se vsako minuto podvoji. Ob 11h je tam ena bakterija. Opoldne je steklenica polna. Ob 11.59 je na pol polna, pri čemer je ravno e dovolj prostora za eno delitev. Bakterije zaslutijo nevarnost. Ičejo nove steklenice in najdejo 3. Domnevajo, da je problem reen. Ob 12h je polna prva steklenica. Ob 12.01 je polna tudi druga. Ob 12.02 so vse steklenice polne. To je problem, ki je pred nami zaradi podvojevanja, ki ga povzroča eksponentna rast. Ko je človetvo pričelo izkoričati premog in nafto kot gorivo, je izkusilo rast, kakrne e ni bilo. Tudi nizke stopnje rasti sčasoma povzročijo večjo. Pri 1% stopnji rasti, se bo gospodarstvo podvojilo v 70 letih. Pri 2% rasti v 35 letih. Pri 10% rasti se bo gospodarstvo podvojilo e v 7 letih. Če gospodarstvo raste po trenutnem povprečku 3%, se podvoji v 23 letih. Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje po energiji in naravnih virih preseglo vse prejnje podvojitve skupaj. Finančni sistem je zgrajen na predpostavki rasti. Ta zahteva podporo v obliki naračajoče porabe energije. Banke posojajo denar, ki ga nimajo. Pravzaprav ga tako ustvarjajo. Posojilojemalci uporabljajo novonastali denar za rast svojih podjetij in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi, kar zahteva e več rasti. Zaradi takega ustvarjanja denarja na podlagi dolga, večino denarja na svetu predstavlja dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati. Brez vedno novih in vedno večjih generacij posojilojemalcev, ki naj bi proizvedli rast in tako odplačali te dolgove, se bo svetovno gospodarstvo sesedlo. Sistem se mora iriti ali pa umre, kot Ponzijeva shema. Delno zahvaljujoč temu sistemu dolgov so bili učinki gospodarske rasti spektakularni, če gledamo BDP, zajezitev rek, porabo vode, porabo gnojil, urbano populacijo, porabo papirja, motorna vozila, komunikacije in turizem. Svetovno prebivalstvo je naraslo na 7 milijard. Pričakujemo, da bo do l. 2050 preseglo 9 milijard. Na pločati neskončni Zemlji to ne bi bil problem. Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna, bomo nekega dne soočeni z mejami rasti. Posledice gospodarske ekspanzije so povečanje količin atmosferskih duikovih oksidov in metana, tanjanje ozonske plasti, povečanje velikih poplav, pokodbe oceanskega eko sistema, vključno z izgubami duika, izguba deevnega pragozda in gozdnate pokrajine, povečanje obdelovalnih povrin in izumiranje vrst. Če poloimo eno samo rievo zrno na prvo polje ahovnice, to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto in potem to ponavljamo tako, da vsakokrat na novo polje dvakrat toliko zrn kot na prejnje, bomo na koncu prili do astronomskega tevila 9 trilijonov 223 bilijard 372 bilijonov 36 milijard 845 milijonov 776 tisoč zrn. To je več zrn kot jih je človetvo pridelalo v zadnjih 10.000 letih. Tudi moderna ekonomija se, podobno kot rieva zrna na ahovnici, podvoji vsakih deset let. Na katerem polju ahovnice smo? Poleg energije civilizacija rabi tevilne esencialne vire: pitno vodo, prst, hrano, gozdove, in mnoge vrste mineralov in kovin. Rast je omejena z esencialnim virom, katerega ponudba je najbolj pičla. Sod je narejen iz dog. Tako kot voda napolni sod, rast ne more preko najnije doge ali najbolj omejenega esencialnega vira. Ljudje trenutno izkoristijo 40% vse fotosinteze na Zemlji. Čeprav je je mogoče koristiti 80%, ni verjetno, da bi je izkoristili 160%. HRANA Globalna ponudba hrane je močno odvisna od fosilnih goriv. Pred prvo svetovno vojno je bilo celotno kmetijstvo organsko. Izumu gnojil in pesticidov, izdelanih iz fosilnih goriv, so sledile ogromne izboljave proizvodnje hrane, kar je omogočilo rast prebivalstva. Uporaba umetnih gnojil je nahranila precej več ljudi, kot bi se to lahko zgodilo s samo organsko pridelavo. Fosilna goriva so potrebna za kmetijsko mehanizacijo, transport, hlajenje, embaliranje v plastiko in za kuhanje. Moderno kmetijstvo uporablja zemljo za to, da fosilna goriva spreminja v hrano in hrano v ljudi. Priblino 7 kalorij fosilne energije porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane. V ZDA hrana potuje priblino 2500 km od kmetije do kupca. Poleg upadanja fosilnih goriv je e precej stvari, ki ogroajo trenutni sistem proizvodnje hrane. Cenena energija, izboljana tehnologija in subvencije so omogočale masivne ulove rib. Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec v poznih devetnajsto osemdesetih, kar je ribiče prisililo, da so se premaknili v smeri globljih voda. Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv, zastruplja reke in morja in ustvarja ogromne mrtve cone. Pri tej hitrosti bodo do leta 2048 propadle vse ribje populacije. Kisel de iz mest in industrije kvari tla in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila, kot so kalij, kalcij in magnezij. Druga gronja je pomanjkanje vode. Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo iz podtalnih vodonosnikov. Vodonosnik potrebuje na tisoče let, da se napolni, a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih, tako kot naftne vrelce. V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala je gladina upadla tako zelo, da so se mnogi kmetje morali vrniti k manj produktivnem načinu kmetovanja brez namakanja. Poleg tega uporaba namakanja in umetnih gnojil vodi v salinizacijo, tj. akumuliranju soli v tleh. To je glavni razlog nastanka pučav. Naslednja gronja je izguba prsti. Pred 200 leti je bilo na amerikih prerijah prsti skoraj 2 metra. Danes je je z obdelovanjem in s slabimi praksami priblino pol izginilo. Namakanje spodbuja rast rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99, ki imajo potencial uničiti 80% svetovnega itnega pridelka. Po Normanu Borlaugu, očetu "zelene revolucije", ima itna rja "velik potencial za uničenje drube in ljudi". Uporaba bioenergentov pomeni, da bo manj zemlje na razpolago za proizvodnjo hrane. Vsako področje ima določeno omejeno kapaciteto obremenitve oz. nosilnost. To je tevilo ivali ali ljudi, ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo. Če določena vrsta presee kapaciteto obremenitve, bo izumirala dokler populacija ne dosee naravnih meja. Svet se je izognil temu izumiranju tako, da je nael nove obdelovalne povrine, ali povečal proizvodnjo, kar je bilo mono predvsem zaradi nafte. Da bi nadaljevali rast, rabimo več virov kot jih lahko preskrbi na planet, novi planeti pa niso na razpolago. Glede na vse te spremembe, se mora globalna proizvodnja hrane do leta 2050 podvojiti, da bo nahranila svetovno prebivalstvo. Milijarda ljudi je e podhranjenih ali strada. V naslednjih letih jih bo velik izziv prehraniti 9 milijard, ko bo upadala svetovna proizvodnja nafte in zemeljskega plina. SREČNI KONEC Globalno gospodarstvo raste eksponencialno s stopnjo rasti priblino 3% na leto. Pri tem porablja čedalje večje količine neobnovljivih goriv, mineralov in kovin, kot tudi obnovljivih virov, kot so voda, gozdovi, orna zemlja in ribe, hitreje kot se ti lahko obnavljajo. Tudi pri stopnji rasti 1% se ekonomija podvoji v 70 letih. Problem poglabljajo e drugi dejavniki. Globalizacija daje ljudem monost, da kupujejo blago in hrano, proizvedeno na drugem kontinentu. Dobavne poti so dolge in obremenjujejo omejene naftne vire. Sedaj se za osnovne potrebčine zanaamo na oddaljene deele. Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv. Večji del bančnega sistema temelji na zadolevanju in sili ljudi v spiralo dolgov in odplačevanja - kar prinaa rast. Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi? Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo z ohranjanjem virov, s tehnologijo, inteligentno rastjo, recikliranjem, električnimi avtomobili in hibridi, nadomestki, ali z volitvami. Ohranjanje vam bo prihranilo denar, samo po sebi pa ne bo reilo planeta. Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte, bo zmanjano povpraevanje znialo cene in bo drugim omogočilo, da jo kupujejo ceneje. Na isti način bo učinkoviteji stroj, ki uporablja manj energije, paradoksalno peljal k e večji rabi energije. V 19. stoletju je angleki ekonomist William Stanley Jevons ugotovil, da je postal premog strokovno učinkoviteji energent, če so izboljali parne stroje. To je vodilo k uvajanju e več parnih strojev, kar je povečalo celotno porabo premoga. Rast porabe bo porla vso prihranjeno energijo ali naravni vir. Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki reili te probleme z novo tehnologijo. Vendar tehnologija ni energija. Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo, ne more pa je nadomestiti. Poleg tega porablja vire: računalniki so npr. narejeni iz ene desetine energije, potrebne za izdelavo avtomobila. Napredneja tehnologija e poslabuje poloaj, saj pogosto zahteva redke minerale, ki jih tudi zmanjkuje. 97% svetovnih redkih zemelj npr. proizvede Kitajska, večino iz enega samega rudnika v Notranji Mongoliji. Te minerale uporabljajo v katalitskih konverterjih, letalskih motorjih, visoko učinkovitih magnetih in trdih diskih, hibridnih avtomobilskih baterijah, laserjih, prenosnih rentgenih, zaslanjanju jedrskih reaktorjev, kompaktnih diskih, motorjih hibridnih vozil, nizkoenergijskih sijalkah, optičnih vlaknih in ravnih zaslonih. Kitajska je pričela premiljevati o omejitvah izvoza teh mineralov, saj povpraevanje strmo narača. Tako imenovana trajnostna ali inteligentna rast ne bo pomagala, saj prav tako potrebuje neobnovljive kovine in minerale v čedalje večjih količinah, vključno z redkimi zemljami. Recikliranje ne bo reilo problema, saj zahteva energijo, postopek pa ni 100% učinkovit. Nazaj je mogoče pridobiti le del materiala, ki ga recikliramo. Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek. Električne avtomobile poganja elektrika. Ker je večina energije pridobljena iz fosilnih goriv, to ni reitev. Poleg tega nafto uporabljamo za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst. Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte. V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov. Pri trenutni stopnji rasti, se bo ta tevilka povečala na 2 milijardi do l. 2025. Ni verjetno, da bi ta planet lahko dolgo vzdral toliko vozil, ne glede na njihov tip pogona. Mnogi ekonomisti verjamejo, da bo prosti trg nadomestil en energetski vir z drugim s pomočjo tehnoloke inovativnosti. Vendar pa se glavni nadomestki za nafto soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja. Nadomečanje tudi ne upoteva časa, potrebnega za priprave na prehod. Hirschevo poročilo amerikega ministrstva za energetiko ocenjuje, da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca potrebni najmanj dve desetletji. Problemi s pomanjkanjem energije, izčrpanosti virov, izgube prsti in onesnaevanja so vse simptomi enega samega večjega problema: rasti. Dokler na finančni sistem zahteva neskončno rast, je malo verjetno, da bi reforma uspela. Kakna bo tedaj videti prihodnost? Optimisti verjamejo, da se bo rast nadaljevala v nedogled, brez omejitev. Pesimisti menijo, da gremo proti novi kameni dobi ali proti izumrtju. Resnica utegne biti nekje med tema skrajnostima. Druba se utegne vrniti v enostavneje razmere, kjer je poraba energije bistveno manja. To bi za večino pomenilo teje ivljenje, več ročnega dela, več dela na kmetijah in lokalno proizvodnjo dobrin, hrane in storitev. Kaj naj človek stori, da se pripravi na takno mono prihodnost? Pričakujte zmanjanje dobav hrane in dobrin iz oddaljenih krajev. Pričnite peačiti ali kolesariti. Navadite se troiti manj električne energije. Znebite se dolgov. Poskusite se izogibati bankam. Namesto nakupovanja v velikih nakupovalnih centrih podpirajte lokalne podjetnike. Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah. Namesto trate si omislite vrt, kjer boste pridelali svojo lastno hrano. Naučite se jo vkuhavati. Razmislite o uporabi lokalnih valut, če bi gospodarstvo na vijem nivoju prenehalo funkcionirati in razvijte večjo samozadostnost. Noben od teh korakov ne bo preprečil kolapsa, a lahko izboljajo vae monosti v nizko energetski prihodnosti, takni kjer bomo morali biti bolj odvisni od samih sebe kot so bili nekoč nai predniki. Prevod: drutvo Eko krog