WEBVTT

00:00:23.400 --> 00:00:29.600
JUTRI NE BO NIKOLI

00:00:47.100 --> 00:00:51.200
To je Zemlja, kakrna je bila
pred 90 milijoni let.

00:00:51.200 --> 00:00:54.100
Geologi temu obdobju
pravijo 'pozna kreda'.

00:00:55.000 --> 00:00:57.800
To je bil čas izjemnega
globalnega segrevanja,

00:00:57.800 --> 00:01:00.800
ko so planetu
e vladali dinozavri.

00:01:00.900 --> 00:01:07.000
Zagotovili so si mesto
na vrhu prehranjevalne lestvice,

00:01:07.000 --> 00:01:10.500
ne glede na spremembe,
ki so se dogajale okoli njih.

00:01:10.500 --> 00:01:15.400
Celine so se razmikale in
odpirale razpoke v zemeljski skorji.

00:01:15.400 --> 00:01:19.900
Poplavilo jih je in nastala so morja.

00:01:19.900 --> 00:01:24.500
V ekstremni toploti so se
razmahnile alge in zastrupile vodo.

00:01:25.300 --> 00:01:29.400
Odmrle so in padle
na dno razpok.

00:01:31.700 --> 00:01:34.300
Reke so odnaale sedimente v morja.

00:01:34.300 --> 00:01:38.100
Ti so sčasoma zakopali
organske ostanke alg.

00:01:38.100 --> 00:01:40.800
Ker je naračal pritisk,
je naračala tudi toplota,

00:01:40.800 --> 00:01:43.900
dokler ni kemijska reakcija
pretvorila organske snovi

00:01:43.900 --> 00:01:49.500
v fosilna goriva iz ogljikovodikov:
nafto in zemeljski plin.

00:01:49.500 --> 00:01:51.900
Podoben proces se je
odvil na kopnem,

00:01:51.900 --> 00:01:54.300
zaradi česar je nastal premog.

00:01:54.600 --> 00:01:57.400
Narava je rabila
priblino 5 milijonov let,

00:01:57.400 --> 00:02:02.000
da je naredila fosilna goriva,
ki jih porabimo v enem letu.

00:02:02.100 --> 00:02:06.900
Sodobni način ivljenja je odvisen
od te fosilizirane sončne svetlobe,

00:02:06.900 --> 00:02:11.700
čeprav jo ima presenetljivo
veliko ljudi za samoumevno.

00:02:12.700 --> 00:02:18.400
Od estdesetih let so geologi odkrili
več kot 2 bilijona sodčkov nafte.

00:02:18.400 --> 00:02:24.000
Od takrat jih je svet porabil
priblino polovico.

00:02:25.700 --> 00:02:29.300
Preden lahko črpate nafto,
jo morate najti.

00:02:29.300 --> 00:02:33.400
Najprej jo je bilo lahko najti
in poceni pridobivati.

00:02:33.400 --> 00:02:38.500
Prvo veliko ameriko naftno polje,
Spindletop, je bilo odkrito leta 1900.

00:02:38.500 --> 00:02:41.000
Sledila so tevilna druga.

00:02:41.000 --> 00:02:43.200
Geologi so prečesali ZDA.

00:02:43.200 --> 00:02:47.500
Nali so ogromne zaloge nafte,
zemeljskega plina in premoga.

00:02:47.800 --> 00:02:51.100
ZDA so črpale več nafte
kot katerakoli drava,

00:02:51.100 --> 00:02:55.300
zaradi česar so lahko postale
industrijska velesila.

00:02:55.500 --> 00:02:58.000
Ko naftni vrelec začne proizvajati nafto,

00:02:58.000 --> 00:03:01.500
je samo vpraanje časa,
kdaj začne proizvodnja upadati.

00:03:02.000 --> 00:03:05.000
Posamezni vrelci imajo
različne hitrosti proizvodnje.

00:03:05.000 --> 00:03:10.500
Povprečje proizvodnje več vrelcev
je videti kot normalna krivulja.

00:03:10.500 --> 00:03:14.200
Tipično traja 40 let
od vrhunca odkritij,

00:03:14.200 --> 00:03:17.000
da drava dosee
vrhunec proizvodnje.

00:03:17.000 --> 00:03:20.700
Po tem proizvodnja
nenehno upada.

00:03:21.000 --> 00:03:25.600
V petdesetih je geofizik iz drube Shell,
M. King Hubbert, predvidel,

00:03:25.600 --> 00:03:29.000
da bo amerika proizvodnja nafte
dosegla vrh v sedemdesetih.

00:03:29.081 --> 00:03:32.978
To je 40 let po vrhuncu odkritij v ZDA.

00:03:33.005 --> 00:03:34.900
Le redki so mu verjeli.

00:03:34.904 --> 00:03:39.006
Vendar je leta 1970 amerika
proizvodnja nafte dosegla vrhunec

00:03:39.006 --> 00:03:41.606
in potem začela trajno padati.

00:03:41.705 --> 00:03:44.550
Hubbert je dobil zadočenje.

00:03:45.219 --> 00:03:49.980
Odtlej so ZDA čedalje bolj
odvisne od uvoza nafte.

00:03:50.205 --> 00:03:53.008
Postale so občutljive na motnje v dobavi.

00:03:53.038 --> 00:03:56.009
Ta odvisnost je prispevala
h gospodarskim problemom

00:03:56.009 --> 00:04:00.459
zaradi naftnih okov
v letih 1973 in 1979.

00:04:01.090 --> 00:04:06.008
Leta 1930 je bilo največ odkritij
nahajalič nafte v zgodovini ZDA.

00:04:06.019 --> 00:04:11.095
Kljub napredni tehnologiji
se odkrivanje naftnih polj v ZDA

00:04:11.095 --> 00:04:12.972
neusmiljeno zmanjuje e naprej.

00:04:14.107 --> 00:04:21.390
Noveja najdiča, npr. ANWAR, bi lahko
dajala nafto za največ 17 mesecev.

00:04:21.805 --> 00:04:24.821
Celo novo polje 'Jack 2'
v Mehikem zalivu

00:04:24.821 --> 00:04:28.009
bi zadostovalo le za nekaj mesecev
domačega povpraevanja.

00:04:28.702 --> 00:04:31.076
Čeprav sta to veliki polji,
se nobeno niti priblia ne temu,

00:04:31.076 --> 00:04:34.300
da bi zadovoljilo
energetske potrebe ZDA.

00:04:35.603 --> 00:04:38.410
Kopičijo se dokazi,
da je svetovna proizvodnja nafte

00:04:38.410 --> 00:04:41.477
e na svojem vrhu,
ali pa se mu pribliuje.

00:04:41.509 --> 00:04:46.132
Globalno je hitrost odkrivanja novih
naftnih polj dosegla vrhunec v estdesetih.

00:04:46.189 --> 00:04:49.281
Več kot 40 let kasneje je videti
kot da ni mogoče zaustaviti

00:04:49.281 --> 00:04:52.550
čedalje manjega odkrivanja
novih naftnih polj.

00:04:53.401 --> 00:04:56.550
54 od 65 drav,
ki so večje proizvajalke nafte,

00:04:56.550 --> 00:04:58.998
je e doseglo vrh proizvodnje.

00:05:01.005 --> 00:05:04.055
Pričakujemo, da jim bodo
kmalu sledile mnoge druge.

00:05:06.009 --> 00:05:08.380
Svet bi moral vsake tri leta
proizvodnji dodati

00:05:08.380 --> 00:05:11.590
ekvivalent nove Saudove Arabije,
da bi nadoknadil

00:05:11.594 --> 00:05:15.202
zmanjanje proizvodnje
na obstoječih naftnih poljih.

00:05:15.289 --> 00:05:16.965
V estdesetih letih 20. stoletja

00:05:16.965 --> 00:05:20.731
so nali est sodčkov nafte
na vsakega porabljenega.

00:05:20.810 --> 00:05:22.010
tiri desetletja kasneje

00:05:22.022 --> 00:05:27.622
svet porabi od tri do est sodčkov
na vsakega najdenega.

00:05:29.002 --> 00:05:31.519
Ko bo doseen vrh svetovne proizvodnje,

00:05:31.530 --> 00:05:33.880
bo povpraevanje po nafti preseglo ponudbo

00:05:33.888 --> 00:05:36.327
in cena bencina bo močno nihala.

00:05:36.327 --> 00:05:38.035
Vpliv tega bo močno presegal

00:05:38.127 --> 00:05:40.835
zgolj stroek polnjenja
avtomobilskega rezervoarja.

00:05:41.380 --> 00:05:44.202
Moderna mesta so odvisna
od fosilnih goriv.

00:05:44.219 --> 00:05:47.734
Celo ceste so narejene iz asfalta,
ki je proizvod iz nafte.

00:05:47.794 --> 00:05:50.074
Prav tako tudi strehe mnogih domovanj.

00:05:51.009 --> 00:05:53.306
Velika področja bi bila
neprimerna za bivanje

00:05:53.313 --> 00:05:57.016
brez gretja pozimi ali hlajenja poleti.

00:05:58.009 --> 00:06:00.993
irjenje predmestij spodbuja ljudi,
da se vozijo več kilometrov

00:06:00.993 --> 00:06:03.493
na delo, v olo ali do trgovin.

00:06:03.803 --> 00:06:07.245
Večja mesta so razdeljena tako,
da so industrijske in komercialne cone

00:06:07.245 --> 00:06:10.760
daleč od stanovanjskih področij,
in silijo ljudi, da se vozijo.

00:06:10.806 --> 00:06:14.486
Predmestja in mnoge občine
so projektirane ob predpostavki,

00:06:14.486 --> 00:06:16.850
da je na voljo obilo
nafte in energije.

00:06:19.050 --> 00:06:23.122
Kemikalije, izdelane iz fosilnih goriv,
tako imenovane petrokemikalije,

00:06:23.324 --> 00:06:26.924
so bistvene za proizvodnjo
netetih proizvodov.

00:06:28.004 --> 00:06:32.011
Sodobno kmetijstvo je močno
odvisno od fosilnih goriv,

00:06:32.044 --> 00:06:38.422
prav tako bolnice, letalstvo,
vodovodni sistemi in vojska,

00:06:38.422 --> 00:06:43.693
ki v ZDA sama porabi okrog
140 milijonov sodčkov nafte letno.

00:06:43.700 --> 00:06:48.100
Fosilna goriva so bistvena tudi
pri proizvodnji plastike in polimerov.

00:06:48.105 --> 00:06:53.282
Ti so ključni materiali v računalnikih,
zabavni elektroniki in oblačilih.

00:06:53.902 --> 00:06:57.089
Globalno gospodarstvo je trenutno
odvisno od nenehne rasti,

00:06:57.094 --> 00:07:01.002
ki zahteva vse večjo ponudbo
cenene energije.

00:07:01.130 --> 00:07:04.308
Tako smo odvisni od nafte
in drugih fosilnih goriv,

00:07:04.310 --> 00:07:07.010
da utegne celo
majhna motnja v dobavah

00:07:07.015 --> 00:07:11.440
daljnoseno vplivati
na vse vidike naega ivljenja.

00:07:16.207 --> 00:07:21.300
ENERGIJA

00:07:22.089 --> 00:07:25.502
Energija pomeni
sposobnost opravljati delo.

00:07:25.502 --> 00:07:28.600
Povprečni Američan ima dandananji
na razpolago energijo,

00:07:28.602 --> 00:07:33.900
ki ustreza temu, da bi za njega
noč in dan delalo 150 sunjev.

00:07:34.000 --> 00:07:38.709
Materiali, ki skladičijo to energijo za delo,
se imenujejo goriva.

00:07:38.709 --> 00:07:42.000
Nekatera goriva vsebujejo
več energije kot druga.

00:07:42.000 --> 00:07:44.704
Temu rečemo energetska gostota.

00:07:44.704 --> 00:07:48.400
Nafta je najbolj kritična med temi gorivi.

00:07:48.400 --> 00:07:51.010
Svet je porabi 30 milijard sodčkov na leto,

00:07:51.052 --> 00:07:54.000
kar je enako tirim kubičnim kilometrom.

00:07:54.090 --> 00:07:56.005
To vsebuje toliko energije,

00:07:56.040 --> 00:08:02.086
kot bi jo 52 jedrskih elektrarn
proizvedlo v 50 letih obratovanja.

00:08:02.700 --> 00:08:07.000
Čeprav ZDA z nafto proizvedejo
le 1,6% elektrike,

00:08:07.057 --> 00:08:10.457
ta poganja 96% vsega transporta.

00:08:11.503 --> 00:08:16.007
Leta 2008 so ZDA
uvozile dve tretjini svoje nafte.

00:08:16.039 --> 00:08:17.785
Večina je bila iz Kanade,

00:08:17.789 --> 00:08:19.500
Mehike,

00:08:19.560 --> 00:08:21.429
Saudove Arabije,

00:08:21.429 --> 00:08:22.973
Venezuele,

00:08:22.973 --> 00:08:26.000
Nigerije, Iraka in Angole.

00:08:27.005 --> 00:08:29.435
Nafta je edinstvena
zaradi mnogih lastnosti.

00:08:29.436 --> 00:08:32.125
Je energetsko gosta.

00:08:32.202 --> 00:08:34.389
En sodček vsebuje
energetski ekvivalent

00:08:34.390 --> 00:08:37.024
skoraj treh let
človekega dela.

00:08:38.050 --> 00:08:41.560
Tekoča je pri sobni temperaturi,
lahka za transportiranje,

00:08:41.584 --> 00:08:44.405
in uporabna v majhnih strojih.

00:08:45.007 --> 00:08:48.532
Da pridobite energijo,
morate energijo tudi uporabiti.

00:08:48.600 --> 00:08:53.420
Trik je v tem, da porabite manje količine,
da najdete in izvlečete večje količine.

00:08:53.420 --> 00:08:55.062
Temu rečemo EROEI:

00:08:55.362 --> 00:08:59.937
energetski donos
na vloeno energijo.

00:09:01.050 --> 00:09:03.500
Konvencionalna nafta je dober primer.

00:09:03.500 --> 00:09:08.357
Najprej so črpali preprosto dostopno
visokokakovostno surovo nafto.

00:09:08.389 --> 00:09:14.560
Naftarji so porabili ekvivalent 1 sodčka,
da so jih nali in načrpali 100.

00:09:14.603 --> 00:09:18.050
EROEI nafte je bil 100.

00:09:18.708 --> 00:09:21.100
Ko so počrpali nafto,
ki jo je bilo lahko najti,

00:09:21.110 --> 00:09:25.289
so raziskave selili v globoka morja
ali oddaljene deele.

00:09:25.373 --> 00:09:29.179
Za to so uporabljali
čedalje večje količine energije.

00:09:29.209 --> 00:09:32.700
Pogosto je nafta, ki jo najdemo danes,
teka ali kisla surova nafta.

00:09:32.700 --> 00:09:34.964
Njeno rafiniranje je drago.

00:09:34.989 --> 00:09:39.061
EROEI nafte je do danes
padel na komaj 10.

00:09:40.003 --> 00:09:44.283
Če za pridobivanje goriva uporabite
več energije, kot jo ta vsebuje,

00:09:44.283 --> 00:09:46.576
se trud preprosto ne izplača.

00:09:49.400 --> 00:09:52.073
En vir goriva je mogoče
spremeniti v drugega.

00:09:53.050 --> 00:09:54.604
Vsakokrat, ko to storite,

00:09:54.620 --> 00:09:58.023
je izgubljene nekaj energije,
ki jo je vsebovalo prvotno gorivo.

00:09:58.602 --> 00:10:03.489
Obstaja npr. nekonvencionalna nafta:
naftni peski in naftni skrilavci.

00:10:04.002 --> 00:10:06.760
Naftne peske najdemo
v glavnem v Kanadi.

00:10:07.000 --> 00:10:10.089
Dve tretjini naftnih skrilavcev na svetu
je v ZDA.

00:10:10.909 --> 00:10:14.160
Obe gorivi lahko pretvarjamo
v sintetično surovo nafto.

00:10:14.161 --> 00:10:17.609
A za to je potrebno
veliko toplote in svee vode.

00:10:17.610 --> 00:10:23.089
To zmanja njun EROEI,
ki se giblje med 5 in komaj 1,5.

00:10:24.150 --> 00:10:26.500
Skrilavec je izjemno revno gorivo.

00:10:26.520 --> 00:10:29.214
Ista tea skrilavca vsebuje
samo tretjino toliko energije

00:10:29.215 --> 00:10:32.810
kot je je v enako teki
katli kosmičev za zajtrk.

00:10:32.903 --> 00:10:34.870
Premoga je ogromno.

00:10:34.870 --> 00:10:38.331
Iz njega pridobivamo skoraj
polovico elektrike na planetu.

00:10:38.400 --> 00:10:42.139
Svet letno porabi skoraj
8 kubičnih kilometrov premoga.

00:10:42.150 --> 00:10:47.787
Vendar lahko globalna proizvodnja
dosee vrhunec e pred letom 2040.

00:10:47.908 --> 00:10:51.575
Trditev, da imajo ZDA premoga
za stoletja, je zavajajoča.

00:10:51.575 --> 00:10:56.094
Ne upoteva rastoče porabe
in slabljenja kakovosti.

00:10:56.105 --> 00:10:59.266
Precej od visoko kakovostnega
antracitnega premoga je e zmanjkalo.

00:10:59.266 --> 00:11:03.511
Ostaja premog nije kakovosti,
ki je manj energetsko gost.

00:11:04.005 --> 00:11:07.170
Pridobivanje je vse teje,
saj so dnevni kopi osiromaeni.

00:11:07.170 --> 00:11:10.980
Rudarji morajo kopati globlje
in na manj dostopnih področjih.

00:11:11.010 --> 00:11:14.929
Mnogi uporabljajo uničevalne
metode odstranjevanja vrhov gora.

00:11:14.930 --> 00:11:17.004
S tem pohabljajo okolje.

00:11:19.301 --> 00:11:23.675
Pogosto skupaj z nafto in premogom
najdemo zemeljski plin.

00:11:23.700 --> 00:11:26.239
Severnoamerika odkrivanja
konvencionalnega plina

00:11:26.300 --> 00:11:30.039
so dosegla vrhunec v petdesetih,
proizvodnja pa v zgodnjih sedemdesetih.

00:11:31.002 --> 00:11:34.612
Če krivuljo odkritij potisnemo
naprej za 23 let,

00:11:34.612 --> 00:11:37.260
odkrijemo mono prihodnost
severnoamerike proizvodnje

00:11:37.260 --> 00:11:40.000
konvencionalnega zemeljskega plina.

00:11:41.004 --> 00:11:42.579
Nedavni preboji so omogočili

00:11:42.604 --> 00:11:46.679
izkoričanje nekonvencionalnega
zemeljskega plina, npr. iz skrilavcev,

00:11:46.679 --> 00:11:50.506
ki bi utegnilo odloiti zmanjanje
v prihodnjih letih.

00:11:50.804 --> 00:11:53.820
Nekonvencionalni zemeljski plin
je kontroverzen.

00:11:53.820 --> 00:11:57.856
Cene energije morajo biti visoke,
če hočemo, da je rentabilen.

00:11:58.006 --> 00:12:00.675
Tudi z nekonvencionalnim plinom lahko

00:12:00.675 --> 00:12:05.422
svetovna proizvodnja zemeljskega plina
dosee vrh e pred letom 2030.

00:12:07.089 --> 00:12:10.891
e vedno obstajajo velike rezerve urana
za jedrsko cepitev.

00:12:11.602 --> 00:12:16.083
Da bi na svetu nadomestili 10 teravatov,
ki jih proizvedemo iz fosilnih goriv,

00:12:16.083 --> 00:12:19.023
bi potrebovali 10.000 jedrskih elektrarn.

00:12:19.025 --> 00:12:24.529
Pri taki porabi bi znane rezerve urana
zadočale komaj za 10 do 20 let.

00:12:25.200 --> 00:12:29.208
Poskusi s plutonijem,
kot osnove za hitro oplodne reaktorje,

00:12:29.208 --> 00:12:33.510
so se v Franciji in na Japonskem
izkazali za drage polomije.

00:12:33.968 --> 00:12:37.473
Jedrska fuzija se sooča
z ogromnimi tehničnimi ovirami.

00:12:38.602 --> 00:12:40.629
Potem so tu e obnovljivi viri.

00:12:40.630 --> 00:12:45.035
Energija vetra ima visok EROEI,
a je nestalna.

00:12:45.060 --> 00:12:47.039
Vodna energija je zanesljiva,

00:12:47.040 --> 00:12:50.985
a je večina rek v razvitem svetu
e zajezenih.

00:12:52.003 --> 00:12:54.400
Elektrarne na konvencionalno
geotermalno energijo

00:12:54.400 --> 00:12:57.189
uporabljajo obstoječe vroče točke
blizu Zemljine povrine.

00:12:57.200 --> 00:12:59.058
Omejene so na ta območja.

00:13:01.002 --> 00:13:03.175
V eksperimentalnem sistemu
ojačanega geotermalnega sistema,

00:13:03.175 --> 00:13:06.004
bi v tla izvrtali dva jaka do globine 10 km.

00:13:06.004 --> 00:13:09.716
Po enem jaku bi navzdol črpali vodo,
da bi se segrevala v razpokah

00:13:09.716 --> 00:13:12.745
in bi se potem dvigala po drugem
ter proizvajala energijo.

00:13:13.009 --> 00:13:15.029
Sodeč po nedavnem poročilu MIT,

00:13:15.030 --> 00:13:21.018
bi ta tehnologija do leta 2050
utegnila dobavljati 10% elektrike v ZDA.

00:13:22.309 --> 00:13:25.533
Moč plimovanja je omejena
na obalna področja.

00:13:25.633 --> 00:13:29.639
Energetska gostota valov
je različna po regijah.

00:13:30.501 --> 00:13:34.709
Izziv bi bilo transportiranje elektrike,
ki jo proizvede plimovanje.

00:13:34.709 --> 00:13:38.679
Prav tako je slano oceansko okolje
korozivno za turbine.

00:13:40.500 --> 00:13:43.170
Bio goriva so goriva,
ki zrastejo.

00:13:43.209 --> 00:13:46.444
Les ima nizko energetsko gostoto
in počasi raste.

00:13:46.444 --> 00:13:50.795
Na svetu letno porabimo
15 kubičnih kilometrov lesa.

00:13:51.343 --> 00:13:54.291
Biodizel in etanol
sta proizvedena iz rastlin,

00:13:54.291 --> 00:13:57.003
ki jih gojijo s pomočjo nafte.

00:13:57.050 --> 00:14:00.279
Energetski donos iz teh goriv
je zelo nizek.

00:14:01.300 --> 00:14:05.009
Nekateri politiki elijo koruzo
spreminjati v etanol.

00:14:05.009 --> 00:14:10.720
Če bi hoteli iz etanola v letu 2020
dobaviti 10% predvidene porabe nafte,

00:14:10.720 --> 00:14:14.060
bi za to morali nameniti 3% povrine ZDA.

00:14:14.401 --> 00:14:17.408
Da bi dobavili eno tretjino,
bi morali uporabiti 3-kratno povrino,

00:14:17.501 --> 00:14:19.708
na kateri zdaj pridelujejo hrano.

00:14:19.803 --> 00:14:23.033
Če bi hoteli nadomestiti
celotno porabo nafte v letu 2020,

00:14:23.033 --> 00:14:28.008
bi rabili dvakrat toliko zemljiča
kot ga je trenutno za pridelavo hrane.

00:14:29.186 --> 00:14:33.550
Vodik je treba izločiti iz zemeljskega plina,
premoga ali vode.

00:14:33.550 --> 00:14:37.391
Za to porabimo več energije
kot jo dobimo iz vodika.

00:14:37.391 --> 00:14:41.260
Zaradi tega gospodarstvo,
temelječe na vodiku, ni realno.

00:14:42.050 --> 00:14:45.762
Vse svetovne fotovoltaične sončne ploče
generirajo toliko energije

00:14:45.762 --> 00:14:48.279
kot dve termoelektrarni.

00:14:48.279 --> 00:14:51.400
Ekvivalent med 1 in 4 tonami premoga

00:14:51.400 --> 00:14:54.039
uporabimo za izdelavo
ene same sončne ploče.

00:14:56.010 --> 00:15:00.000
Prekriti bi morali kar
360.000 kvadratnih kilometrov,

00:15:00.000 --> 00:15:02.711
da bi zadovoljili trenutno
svetovno povpraevanje po energiji.

00:15:02.729 --> 00:15:06.870
Leta 2007 jih je bilo
samo 10 kvadratnih kilometrov.

00:15:08.160 --> 00:15:11.204
Koncentrirana sončna energija
ali termalna sončna energija,

00:15:11.260 --> 00:15:12.804
ima velik potencial,

00:15:12.804 --> 00:15:16.525
čeprav trenutno obratuje
le manje tevilo postrojev.

00:15:17.089 --> 00:15:19.614
Omejeni so na kraje s sončnim podnebjem

00:15:19.629 --> 00:15:24.643
in za prenos na večje razdalje
zahtevajo velike količine energije.

00:15:26.005 --> 00:15:29.745
Vse alternative za nafto so odvisne
od strojev, ki jih poganja nafta,

00:15:29.745 --> 00:15:34.037
ali vsebujejo materiale, npr. plastiko,
ki so izdelani iz nafte.

00:15:35.403 --> 00:15:39.188
Ko boste v bodoče presojali trditve
o osupljivih novih gorivih ali izumih,

00:15:39.189 --> 00:15:40.704
se vpraajte:

00:15:40.708 --> 00:15:44.920
Ali ima njihov zagovornik delujoč
komercialen model izuma?

00:15:45.000 --> 00:15:47.287
Kakna je njegova energetska gostota?

00:15:47.350 --> 00:15:50.595
Ga lahko skladičimo
ali na lahek način distribuiramo?

00:15:50.600 --> 00:15:53.008
Je zanesljiv ali občasen?

00:15:53.108 --> 00:15:56.100
Ali ga lahko razirimo
na dravni nivo?

00:15:56.129 --> 00:15:59.379
Vsebuje skrite inenirske izzive?

00:15:59.379 --> 00:16:02.109
Kaken je njegov EROEI?

00:16:02.109 --> 00:16:04.770
Kakni so vplivi na okolje?

00:16:04.790 --> 00:16:07.770
Zapomnite si,
da so velike tevilke lahko varljive.

00:16:07.804 --> 00:16:10.289
Npr. 1 milijarda sodčkov nafte

00:16:10.290 --> 00:16:14.186
lahko zadovolji svetovno povpraevanje
le za dvanajstih dni.

00:16:15.005 --> 00:16:19.000
Prehod s fosilnih goriv
bi bil monumentalen izziv.

00:16:19.070 --> 00:16:24.941
Leta 2007 so v ZDA iz premoga
proizvedli 48,5% elektrike,

00:16:24.941 --> 00:16:27.828
21,6% iz naravnega plina,

00:16:27.828 --> 00:16:30.621
1,6% iz nafte,

00:16:30.621 --> 00:16:32.667
19,4% iz nukleark

00:16:32.667 --> 00:16:34.989
in 5,8% iz hidroelektrarn.

00:16:35.008 --> 00:16:39.700
Drugi obnovljivi viri
prispevajo le 2,5%.

00:16:39.703 --> 00:16:43.312
Ali je mogoče zamenjati sistem,
ki temelji na fosilnih gorivih,

00:16:43.312 --> 00:16:46.570
s krparijo iz alternativnih goriv?

00:16:46.639 --> 00:16:49.070
Potrebni so večji tehnoloki napredek,

00:16:49.089 --> 00:16:51.950
pa tudi politična volja in sodelovanje,

00:16:51.989 --> 00:16:53.639
obsene nalobe,

00:16:53.654 --> 00:16:55.950
mednarodni konsenz

00:16:56.004 --> 00:16:59.929
in preureditev svetovnega gospodarstva
velikosti 45 bilijonov dolarjev,

00:16:59.930 --> 00:17:01.666
vključno s transportom,

00:17:01.702 --> 00:17:03.000
izdelovalno industrijo

00:17:03.000 --> 00:17:05.008
in kmetijskimi sistemi.

00:17:05.008 --> 00:17:08.870
Potrebni so tudi uradniki,
sposobni upravljati tranzicijo.

00:17:10.000 --> 00:17:11.652
Če bomo vse to dosegli,

00:17:11.652 --> 00:17:15.452
ali bomo lahko nadaljevali
s sedanjim načinom ivljenja?

00:17:18.000 --> 00:17:21.000
RAST

00:17:21.000 --> 00:17:23.929
Te bakterije ive v steklenici.

00:17:24.000 --> 00:17:26.679
Njihova populacija se vsako minuto podvoji.

00:17:26.700 --> 00:17:29.029
Ob 11h je tam ena bakterija.

00:17:29.708 --> 00:17:32.009
Opoldne je steklenica polna.

00:17:32.708 --> 00:17:35.129
Ob 11.59 je na pol polna,

00:17:35.129 --> 00:17:38.098
pri čemer je ravno e
dovolj prostora za eno delitev.

00:17:38.190 --> 00:17:41.003
Bakterije zaslutijo nevarnost.

00:17:41.003 --> 00:17:44.005
Ičejo nove steklenice in najdejo 3.

00:17:44.005 --> 00:17:47.008
Domnevajo, da je problem reen.

00:17:47.008 --> 00:17:49.959
Ob 12h je polna prva steklenica.

00:17:50.000 --> 00:17:53.713
Ob 12.01 je polna tudi druga.

00:17:53.800 --> 00:17:57.281
Ob 12.02 so vse steklenice polne.

00:17:57.790 --> 00:17:59.792
To je problem, ki je pred nami

00:17:59.792 --> 00:18:03.420
zaradi podvojevanja,
ki ga povzroča eksponentna rast.

00:18:06.006 --> 00:18:09.027
Ko je človetvo pričelo
izkoričati premog in nafto kot gorivo,

00:18:09.027 --> 00:18:12.570
je izkusilo rast, kakrne e ni bilo.

00:18:13.502 --> 00:18:17.132
Tudi nizke stopnje rasti
sčasoma povzročijo večjo.

00:18:18.059 --> 00:18:20.009
Pri 1% stopnji rasti,

00:18:20.015 --> 00:18:23.290
se bo gospodarstvo podvojilo
v 70 letih.

00:18:23.350 --> 00:18:27.008
Pri 2% rasti v 35 letih.

00:18:27.008 --> 00:18:29.026
Pri 10% rasti

00:18:29.026 --> 00:18:32.834
se bo gospodarstvo podvojilo
e v 7 letih.

00:18:33.040 --> 00:18:37.275
Če gospodarstvo raste
po trenutnem povprečku 3%,

00:18:37.275 --> 00:18:40.275
se podvoji v 23 letih.

00:18:40.459 --> 00:18:44.002
Z vsako podvojitvijo bo povpraevanje
po energiji in naravnih virih

00:18:44.002 --> 00:18:47.302
preseglo vse prejnje podvojitve skupaj.

00:18:48.007 --> 00:18:52.004
Finančni sistem je zgrajen
na predpostavki rasti.

00:18:52.004 --> 00:18:56.077
Ta zahteva podporo v obliki
naračajoče porabe energije.

00:18:56.170 --> 00:18:58.346
Banke posojajo denar,
ki ga nimajo.

00:18:58.346 --> 00:19:00.659
Pravzaprav ga tako ustvarjajo.

00:19:00.700 --> 00:19:04.681
Posojilojemalci uporabljajo novonastali
denar za rast svojih podjetij

00:19:04.681 --> 00:19:10.220
in odplačujejo dolg, skupaj z obrestmi,
kar zahteva e več rasti.

00:19:10.250 --> 00:19:13.201
Zaradi takega ustvarjanja
denarja na podlagi dolga,

00:19:13.201 --> 00:19:18.861
večino denarja na svetu predstavlja
dolg z obrestmi, ki jih je treba plačati.

00:19:19.005 --> 00:19:22.909
Brez vedno novih in vedno večjih
generacij posojilojemalcev,

00:19:22.910 --> 00:19:26.120
ki naj bi proizvedli rast
in tako odplačali te dolgove,

00:19:26.187 --> 00:19:29.329
se bo svetovno gospodarstvo sesedlo.

00:19:29.600 --> 00:19:34.014
Sistem se mora iriti ali pa umre,
kot Ponzijeva shema.

00:19:35.050 --> 00:19:37.245
Delno zahvaljujoč temu
sistemu dolgov

00:19:37.250 --> 00:19:40.440
so bili učinki gospodarske rasti
spektakularni,

00:19:40.479 --> 00:19:44.359
če gledamo BDP, zajezitev rek,
porabo vode,

00:19:44.418 --> 00:19:49.545
porabo gnojil, urbano populacijo,
porabo papirja,

00:19:49.566 --> 00:19:54.010
motorna vozila, komunikacije
in turizem.

00:19:54.606 --> 00:19:57.045
Svetovno prebivalstvo
je naraslo na 7 milijard.

00:19:57.045 --> 00:20:01.018
Pričakujemo, da bo
do l. 2050 preseglo 9 milijard.

00:20:02.004 --> 00:20:05.050
Na pločati neskončni Zemlji
to ne bi bil problem.

00:20:06.029 --> 00:20:08.068
Ker pa je Zemlja okrogla in ni neskončna,

00:20:08.068 --> 00:20:11.968
bomo nekega dne soočeni z mejami rasti.

00:20:13.008 --> 00:20:14.030
Posledice gospodarske ekspanzije

00:20:14.030 --> 00:20:19.029
so povečanje količin atmosferskih
duikovih oksidov in metana,

00:20:19.110 --> 00:20:23.670
tanjanje ozonske plasti,
povečanje velikih poplav,

00:20:23.683 --> 00:20:27.783
pokodbe oceanskega eko sistema,
vključno z izgubami duika,

00:20:27.870 --> 00:20:30.675
izguba deevnega pragozda
in gozdnate pokrajine,

00:20:30.675 --> 00:20:36.010
povečanje obdelovalnih povrin
in izumiranje vrst.

00:20:38.005 --> 00:20:40.020
Če poloimo eno samo rievo zrno

00:20:40.020 --> 00:20:42.006
na prvo polje ahovnice,

00:20:42.006 --> 00:20:45.020
to podvojimo in poloimo dve zrni na drugo

00:20:46.001 --> 00:20:48.059
in spet podvojimo in poloimo tiri na tretje

00:20:49.009 --> 00:20:51.047
in spet podvojimo ter jih damo 8 na četrto

00:20:51.050 --> 00:20:52.565
in potem to ponavljamo tako,

00:20:52.565 --> 00:20:57.109
da vsakokrat na novo polje
dvakrat toliko zrn kot na prejnje,

00:20:57.110 --> 00:21:01.024
bomo na koncu prili
do astronomskega tevila

00:21:03.079 --> 00:21:05.021
9 trilijonov

00:21:05.021 --> 00:21:07.243
223 bilijard

00:21:07.243 --> 00:21:09.628
372 bilijonov

00:21:09.628 --> 00:21:11.027
36 milijard

00:21:11.027 --> 00:21:13.005
845 milijonov

00:21:13.005 --> 00:21:16.055
776 tisoč zrn.

00:21:17.004 --> 00:21:21.656
To je več zrn kot jih je človetvo
pridelalo v zadnjih 10.000 letih.

00:21:22.090 --> 00:21:24.970
Tudi moderna ekonomija se,
podobno kot rieva zrna na ahovnici,

00:21:25.040 --> 00:21:27.029
podvoji vsakih deset let.

00:21:27.070 --> 00:21:30.059
Na katerem polju ahovnice smo?

00:21:33.308 --> 00:21:37.775
Poleg energije civilizacija rabi
tevilne esencialne vire:

00:21:37.795 --> 00:21:41.925
pitno vodo, prst, hrano,
gozdove,

00:21:42.012 --> 00:21:44.950
in mnoge vrste mineralov in kovin.

00:21:45.008 --> 00:21:49.515
Rast je omejena z esencialnim virom,
katerega ponudba je najbolj pičla.

00:21:50.840 --> 00:21:52.231
Sod je narejen iz dog.

00:21:52.231 --> 00:21:57.079
Tako kot voda napolni sod,
rast ne more preko najnije doge

00:21:57.079 --> 00:22:00.090
ali najbolj omejenega esencialnega vira.

00:22:02.029 --> 00:22:07.029
Ljudje trenutno izkoristijo
40% vse fotosinteze na Zemlji.

00:22:08.002 --> 00:22:14.073
Čeprav je je mogoče koristiti 80%,
ni verjetno, da bi je izkoristili 160%.

00:22:22.524 --> 00:22:25.090
HRANA

00:22:27.000 --> 00:22:31.990
Globalna ponudba hrane
je močno odvisna od fosilnih goriv.

00:22:32.003 --> 00:22:35.046
Pred prvo svetovno vojno
je bilo celotno kmetijstvo organsko.

00:22:36.003 --> 00:22:39.880
Izumu gnojil in pesticidov,
izdelanih iz fosilnih goriv,

00:22:39.880 --> 00:22:42.450
so sledile ogromne izboljave
proizvodnje hrane,

00:22:42.459 --> 00:22:45.829
kar je omogočilo rast prebivalstva.

00:22:47.509 --> 00:22:51.059
Uporaba umetnih gnojil
je nahranila precej več ljudi,

00:22:51.060 --> 00:22:54.087
kot bi se to lahko zgodilo
s samo organsko pridelavo.

00:22:56.004 --> 00:22:58.635
Fosilna goriva so potrebna
za kmetijsko mehanizacijo,

00:22:58.635 --> 00:23:02.581
transport, hlajenje,
embaliranje v plastiko

00:23:02.655 --> 00:23:04.967
in za kuhanje.

00:23:05.000 --> 00:23:06.587
Moderno kmetijstvo
uporablja zemljo za to,

00:23:06.587 --> 00:23:10.959
da fosilna goriva spreminja v hrano
in hrano v ljudi.

00:23:11.700 --> 00:23:13.092
Priblino 7 kalorij fosilne energije

00:23:13.092 --> 00:23:17.692
porabimo za izdelavo eno kalorijo hrane.

00:23:19.029 --> 00:23:25.002
V ZDA hrana potuje priblino 2500 km
od kmetije do kupca.

00:23:29.408 --> 00:23:31.552
Poleg upadanja fosilnih goriv
je e precej stvari,

00:23:31.552 --> 00:23:34.989
ki ogroajo trenutni sistem
proizvodnje hrane.

00:23:35.020 --> 00:23:37.033
Cenena energija,
izboljana tehnologija

00:23:37.092 --> 00:23:42.034
in subvencije so omogočale
masivne ulove rib.

00:23:43.009 --> 00:23:45.970
Globalni ulovi rib so dosegli vrhunec
v poznih devetnajsto osemdesetih,

00:23:45.970 --> 00:23:49.470
kar je ribiče prisililo, da so se premaknili
v smeri globljih voda.

00:23:52.808 --> 00:23:55.071
Duik, ki ga emitirajo gnojila iz fosilnih goriv,

00:23:55.071 --> 00:23:59.050
zastruplja reke in morja
in ustvarja ogromne mrtve cone.

00:24:00.050 --> 00:24:06.093
Pri tej hitrosti bodo do leta 2048
propadle vse ribje populacije.

00:24:06.809 --> 00:24:11.031
Kisel de iz mest in industrije kvari tla
in jim jemlje ivljenjsko pomembna hranila,

00:24:11.031 --> 00:24:14.735
kot so kalij, kalcij
in magnezij.

00:24:18.002 --> 00:24:20.009
Druga gronja je pomanjkanje vode.

00:24:20.020 --> 00:24:25.720
Mnoge kmetije za namakanje črpajo vodo
iz podtalnih vodonosnikov.

00:24:26.004 --> 00:24:28.689
Vodonosnik potrebuje na tisoče let,
da se napolni,

00:24:28.689 --> 00:24:33.377
a ga lahko izčrpamo v nekaj desetletjih,
tako kot naftne vrelce.

00:24:33.402 --> 00:24:36.891
V ogromnem amerikem vodonosniku Ogallala
je gladina upadla tako zelo,

00:24:36.891 --> 00:24:39.475
da so se mnogi kmetje morali vrniti
k manj produktivnem načinu

00:24:39.491 --> 00:24:41.675
kmetovanja brez namakanja.

00:24:42.005 --> 00:24:46.057
Poleg tega uporaba namakanja
in umetnih gnojil vodi v salinizacijo,

00:24:47.000 --> 00:24:48.959
tj. akumuliranju soli v tleh.

00:24:49.029 --> 00:24:51.050
To je glavni razlog nastanka pučav.

00:24:53.007 --> 00:24:56.009
Naslednja gronja je izguba prsti.

00:24:56.050 --> 00:24:57.665
Pred 200 leti

00:24:57.665 --> 00:25:00.059
je bilo na amerikih prerijah
prsti skoraj 2 metra.

00:25:01.009 --> 00:25:03.033
Danes je je z obdelovanjem
in s slabimi praksami

00:25:03.033 --> 00:25:06.033
priblino pol izginilo.

00:25:08.079 --> 00:25:13.027
Namakanje spodbuja rast
rjastih itnih glivic kot so denimo UG-99,

00:25:13.027 --> 00:25:18.270
ki imajo potencial uničiti
80% svetovnega itnega pridelka.

00:25:18.600 --> 00:25:22.020
Po Normanu Borlaugu,
očetu "zelene revolucije",

00:25:22.029 --> 00:25:28.090
ima itna rja "velik potencial
za uničenje drube in ljudi".

00:25:29.107 --> 00:25:31.500
Uporaba bioenergentov pomeni,

00:25:31.500 --> 00:25:35.510
da bo manj zemlje na razpolago
za proizvodnjo hrane.

00:25:36.405 --> 00:25:39.520
Vsako področje ima določeno omejeno
kapaciteto obremenitve oz. nosilnost.

00:25:39.600 --> 00:25:44.079
To je tevilo ivali ali ljudi,
ki lahko tam ivijo neomejeno dolgo.

00:25:44.108 --> 00:25:47.349
Če določena vrsta presee
kapaciteto obremenitve,

00:25:47.349 --> 00:25:52.370
bo izumirala dokler populacija
ne dosee naravnih meja.

00:25:52.602 --> 00:25:56.216
Svet se je izognil temu izumiranju tako,
da je nael nove obdelovalne povrine,

00:25:56.240 --> 00:26:01.387
ali povečal proizvodnjo,
kar je bilo mono predvsem zaradi nafte.

00:26:02.100 --> 00:26:03.763
Da bi nadaljevali rast,

00:26:03.763 --> 00:26:07.090
rabimo več virov
kot jih lahko preskrbi na planet,

00:26:07.109 --> 00:26:10.390
novi planeti pa niso na razpolago.

00:26:11.007 --> 00:26:13.025
Glede na vse te spremembe,

00:26:13.029 --> 00:26:16.341
se mora globalna proizvodnja hrane
do leta 2050 podvojiti,

00:26:16.430 --> 00:26:19.290
da bo nahranila svetovno prebivalstvo.

00:26:20.804 --> 00:26:23.966
Milijarda ljudi je e podhranjenih
ali strada.

00:26:24.020 --> 00:26:27.959
V naslednjih letih jih bo velik izziv
prehraniti 9 milijard,

00:26:28.009 --> 00:26:33.690
ko bo upadala svetovna proizvodnja
nafte in zemeljskega plina.

00:26:41.005 --> 00:26:42.059
SREČNI KONEC

00:26:45.598 --> 00:26:48.009
Globalno gospodarstvo raste eksponencialno

00:26:48.010 --> 00:26:50.000
s stopnjo rasti priblino 3% na leto.

00:26:50.005 --> 00:26:53.226
Pri tem porablja čedalje večje količine
neobnovljivih goriv,

00:26:53.226 --> 00:26:54.890
mineralov in kovin,

00:26:54.890 --> 00:27:00.084
kot tudi obnovljivih virov, kot so voda,
gozdovi, orna zemlja in ribe,

00:27:00.127 --> 00:27:02.733
hitreje kot se ti lahko obnavljajo.

00:27:03.390 --> 00:27:08.720
Tudi pri stopnji rasti 1%
se ekonomija podvoji v 70 letih.

00:27:09.501 --> 00:27:13.005
Problem poglabljajo e drugi dejavniki.

00:27:13.005 --> 00:27:15.050
Globalizacija daje ljudem monost,

00:27:15.050 --> 00:27:18.850
da kupujejo blago in hrano,
proizvedeno na drugem kontinentu.

00:27:19.009 --> 00:27:23.075
Dobavne poti so dolge
in obremenjujejo omejene naftne vire.

00:27:26.005 --> 00:27:29.933
Sedaj se za osnovne potrebčine
zanaamo na oddaljene deele.

00:27:30.070 --> 00:27:33.879
Moderna mesta so odvisna od fosilnih goriv.

00:27:34.003 --> 00:27:36.559
Večji del bančnega sistema
temelji na zadolevanju

00:27:36.565 --> 00:27:40.002
in sili ljudi v spiralo
dolgov in odplačevanja -

00:27:40.020 --> 00:27:42.479
kar prinaa rast.

00:27:43.009 --> 00:27:46.320
Kaj lahko storimo v zvezi s temi problemi?

00:27:46.402 --> 00:27:48.859
Mnogi verjamejo, da krizo lahko preprečimo

00:27:48.859 --> 00:27:53.625
z ohranjanjem virov, s tehnologijo,
inteligentno rastjo, recikliranjem,

00:27:53.680 --> 00:27:57.006
električnimi avtomobili in hibridi,
nadomestki,

00:27:57.006 --> 00:27:59.329
ali z volitvami.

00:27:59.409 --> 00:28:01.037
Ohranjanje vam bo prihranilo denar,

00:28:01.037 --> 00:28:03.969
samo po sebi pa ne bo reilo planeta.

00:28:04.700 --> 00:28:07.325
Če nekaj ljudi zmanja porabo nafte,

00:28:07.329 --> 00:28:09.690
bo zmanjano povpraevanje
znialo cene

00:28:09.690 --> 00:28:12.716
in bo drugim omogočilo,
da jo kupujejo ceneje.

00:28:12.800 --> 00:28:17.040
Na isti način bo učinkoviteji stroj,
ki uporablja manj energije,

00:28:17.040 --> 00:28:20.990
paradoksalno peljal
k e večji rabi energije.

00:28:21.390 --> 00:28:26.253
V 19. stoletju je angleki ekonomist
William Stanley Jevons ugotovil,

00:28:26.253 --> 00:28:28.009
da je postal premog strokovno
učinkoviteji energent,

00:28:28.010 --> 00:28:31.000
če so izboljali parne stroje.

00:28:31.000 --> 00:28:32.079
To je vodilo k uvajanju
e več parnih strojev,

00:28:32.079 --> 00:28:35.079
kar je povečalo
celotno porabo premoga.

00:28:37.008 --> 00:28:45.640
Rast porabe bo porla
vso prihranjeno energijo ali naravni vir.

00:28:47.602 --> 00:28:52.070
Mnogi verjamejo, da bodo znanstveniki
reili te probleme z novo tehnologijo.

00:28:52.150 --> 00:28:55.710
Vendar tehnologija ni energija.

00:28:55.804 --> 00:28:59.950
Tehnologija lahko kanalizira energijo v delo,
ne more pa je nadomestiti.

00:29:00.029 --> 00:29:03.004
Poleg tega porablja vire:

00:29:03.004 --> 00:29:05.675
računalniki so npr. narejeni
iz ene desetine energije,

00:29:05.675 --> 00:29:08.870
potrebne za izdelavo avtomobila.

00:29:08.887 --> 00:29:12.015
Napredneja tehnologija
e poslabuje poloaj,

00:29:12.015 --> 00:29:16.820
saj pogosto zahteva redke minerale,
ki jih tudi zmanjkuje.

00:29:17.005 --> 00:29:21.772
97% svetovnih redkih zemelj
npr. proizvede Kitajska,

00:29:21.772 --> 00:29:25.379
večino iz enega samega rudnika
v Notranji Mongoliji.

00:29:26.350 --> 00:29:29.183
Te minerale uporabljajo
v katalitskih konverterjih,

00:29:29.183 --> 00:29:30.854
letalskih motorjih,

00:29:30.854 --> 00:29:33.025
visoko učinkovitih magnetih
in trdih diskih,

00:29:33.025 --> 00:29:35.315
hibridnih avtomobilskih baterijah,

00:29:35.315 --> 00:29:40.235
laserjih, prenosnih rentgenih,
zaslanjanju jedrskih reaktorjev,

00:29:40.280 --> 00:29:43.170
kompaktnih diskih,
motorjih hibridnih vozil,

00:29:43.255 --> 00:29:48.731
nizkoenergijskih sijalkah,
optičnih vlaknih in ravnih zaslonih.

00:29:49.508 --> 00:29:52.654
Kitajska je pričela premiljevati
o omejitvah izvoza teh mineralov,

00:29:52.654 --> 00:29:55.329
saj povpraevanje strmo narača.

00:29:57.008 --> 00:30:00.875
Tako imenovana trajnostna
ali inteligentna rast ne bo pomagala,

00:30:00.875 --> 00:30:03.770
saj prav tako potrebuje
neobnovljive kovine in minerale

00:30:03.770 --> 00:30:07.437
v čedalje večjih količinah,
vključno z redkimi zemljami.

00:30:08.090 --> 00:30:11.058
Recikliranje ne bo reilo problema,
saj zahteva energijo,

00:30:11.058 --> 00:30:14.040
postopek pa ni 100% učinkovit.

00:30:16.000 --> 00:30:19.081
Nazaj je mogoče pridobiti
le del materiala, ki ga recikliramo.

00:30:19.081 --> 00:30:23.081
Velik del je za vedno izgubljen kot odpadek.

00:30:25.005 --> 00:30:27.059
Električne avtomobile poganja elektrika.

00:30:28.005 --> 00:30:30.655
Ker je večina energije
pridobljena iz fosilnih goriv,

00:30:30.755 --> 00:30:32.459
to ni reitev.

00:30:33.009 --> 00:30:37.026
Poleg tega nafto uporabljamo
za proizvodnjo avtomobilov vseh vrst.

00:30:37.026 --> 00:30:41.020
Za vsako avtomobilsko gumo preko 20 litrov nafte.

00:30:43.003 --> 00:30:47.033
V svetu je bilo l. 2010 okrog 800 milijonov avtomobilov.

00:30:47.040 --> 00:30:49.004
Pri trenutni stopnji rasti,

00:30:49.004 --> 00:30:52.095
se bo ta tevilka povečala
na 2 milijardi do l. 2025.

00:30:53.090 --> 00:30:57.020
Ni verjetno, da bi ta planet
lahko dolgo vzdral toliko vozil,

00:30:57.020 --> 00:30:59.079
ne glede na njihov tip pogona.

00:31:01.003 --> 00:31:02.250
Mnogi ekonomisti verjamejo,

00:31:02.268 --> 00:31:05.832
da bo prosti trg nadomestil
en energetski vir z drugim

00:31:05.832 --> 00:31:07.940
s pomočjo tehnoloke inovativnosti.

00:31:08.009 --> 00:31:10.020
Vendar pa se glavni nadomestki za nafto

00:31:10.020 --> 00:31:12.929
soočajo s svojimi lastnimi stopnjami padanja.

00:31:13.090 --> 00:31:19.256
Nadomečanje tudi ne upoteva časa,
potrebnega za priprave na prehod.

00:31:19.300 --> 00:31:22.983
Hirschevo poročilo amerikega
ministrstva za energetiko ocenjuje,

00:31:22.983 --> 00:31:28.434
da bosta za priprave na učinke naftnega vrhunca
potrebni najmanj dve desetletji.

00:31:28.490 --> 00:31:35.117
Problemi s pomanjkanjem energije,
izčrpanosti virov, izgube prsti

00:31:35.175 --> 00:31:40.218
in onesnaevanja so vse simptomi
enega samega večjega problema:

00:31:40.550 --> 00:31:42.650
rasti.

00:31:43.070 --> 00:31:46.833
Dokler na finančni sistem
zahteva neskončno rast,

00:31:46.833 --> 00:31:49.529
je malo verjetno, da bi reforma uspela.

00:31:49.592 --> 00:31:52.854
Kakna bo tedaj videti prihodnost?

00:31:53.603 --> 00:31:56.837
Optimisti verjamejo, da
se bo rast nadaljevala v nedogled,

00:31:56.837 --> 00:31:58.980
brez omejitev.

00:31:59.004 --> 00:32:02.512
Pesimisti menijo,
da gremo proti novi kameni dobi

00:32:02.512 --> 00:32:04.609
ali proti izumrtju.

00:32:04.703 --> 00:32:07.941
Resnica utegne biti
nekje med tema skrajnostima.

00:32:08.141 --> 00:32:12.196
Druba se utegne vrniti
v enostavneje razmere,

00:32:12.209 --> 00:32:15.579
kjer je poraba energije bistveno manja.

00:32:15.602 --> 00:32:18.009
To bi za večino pomenilo teje ivljenje,

00:32:18.009 --> 00:32:19.470
več ročnega dela,

00:32:19.470 --> 00:32:20.741
več dela na kmetijah

00:32:20.741 --> 00:32:24.911
in lokalno proizvodnjo dobrin,
hrane in storitev.

00:32:25.007 --> 00:32:28.950
Kaj naj človek stori, da se pripravi
na takno mono prihodnost?

00:32:29.008 --> 00:32:33.829
Pričakujte zmanjanje dobav hrane
in dobrin iz oddaljenih krajev.

00:32:34.010 --> 00:32:36.176
Pričnite peačiti ali kolesariti.

00:32:36.250 --> 00:32:39.507
Navadite se troiti
manj električne energije.

00:32:39.702 --> 00:32:41.209
Znebite se dolgov.

00:32:41.290 --> 00:32:42.289
Poskusite se izogibati bankam.

00:32:43.340 --> 00:32:45.929
Namesto nakupovanja
v velikih nakupovalnih centrih

00:32:45.930 --> 00:32:48.009
podpirajte lokalne podjetnike.

00:32:48.015 --> 00:32:51.059
Kupujte lokalno pridelano hrano na trnicah.

00:32:51.060 --> 00:32:55.041
Namesto trate si omislite vrt,
kjer boste pridelali svojo lastno hrano.

00:32:55.045 --> 00:32:57.009
Naučite se jo vkuhavati.

00:32:58.040 --> 00:33:00.100
Razmislite o uporabi lokalnih valut,

00:33:00.100 --> 00:33:02.950
če bi gospodarstvo na vijem nivoju
prenehalo funkcionirati

00:33:02.950 --> 00:33:05.950
in razvijte večjo samozadostnost.

00:33:07.001 --> 00:33:09.250
Noben od teh korakov
ne bo preprečil kolapsa,

00:33:09.250 --> 00:33:13.150
a lahko izboljajo vae monosti
v nizko energetski prihodnosti,

00:33:13.209 --> 00:33:15.941
takni kjer bomo morali biti
bolj odvisni od samih sebe

00:33:15.941 --> 00:33:18.941
kot so bili nekoč nai predniki.

00:33:32.641 --> 00:33:36.641
Prevod: drutvo Eko krog