-
Title:
Amerški staroselci, vojni ujetniki
-
Description:
Trud Aaron Hueya , da bi fotografiral revščino v Ameriki, ga je vodila v indijanski rezervat Pine Ridge, kjer so ga težave staroslcev, plemena Lakota-- šokantne in večinoma prezrte-- spodbudile k novemu cilju. Pet let dela kasneje, se njegove pretresljive fotografije prepletejo s šokantno lekcijo o zgodovini v tem drznem, pogumnem govoru iz TEDxDU.
-
Speaker:
Aaron Huey
-
Danes sem tu, da vam pokažem
fotografije plemena Lakota.
-
Morda ste že slišali za Lakoto,
-
ali vsaj za večjo skupino plemen,
-
imenovano Sioux.
-
Lakota so eno izmed mnogih plemen,
pregnanih z njihove zemlje
-
kot zaporniki v vojna taborišča,
-
zdaj imenovana rezervati.
-
Rezervat Pine Ridge,
-
tema današnje predstavitve,
-
stoji približno 120 kilometrov jugovzhodno
-
od Črnih hribov v Južni Dakoti.
-
Včasih mu pravijo tudi
-
Taborišče vojnih ujetnikov številka 334,
-
in tu sedaj živijo Lakota.
-
Če je kdo od vas že slišal za AIM
-
gibanje ameriških Indijancev,
-
ali za Russell Meansa,
-
ali za Leonard Peltier-ja,
-
ali za obračun pri Oglali,
-
potem veste, da je Pine Ridge točka nič
-
za probleme staroslecev ZDA.
-
Prosili so me, naj danes nekaj povem
¶
-
o mojem odnosu z Lakoto,
-
in to je zame zelo težko.
-
Ker, če niste opazili barve moje kože,
-
bel sem,
-
in to je velika ovira v rezervatih.
-
Videli boste veliko ljudi na fotografijah,
-
z njimi smo se zelo zbližali,
sprejeli so me kot del družine.
-
Kličejo me "brat" in "stric"
-
in v petih letih so me povabili
znova in znova.
-
Ampak na Pine Ridge-u,
-
bom vedno to, čemur pravijo "wasichu,"
-
in "wasichu" je beseda Lakote
-
ki pomeni "ne-Indijanec,"
-
ampak druga verzija te besede
-
pomeni "tisti, ki zase vzame
najboljše meso."
-
In na to bi se rad osredotočil--
-
tisti, ki vzame najboljši del mesa.
-
Pomeni pohlepen.
-
Poglejte po avditoriju.
-
Smo na privatni šoli ameriškega zahoda,
-
sedimo na žametnih rdečih stolih,
-
z denarjem v žepu.
-
In če pogledamo naša življenja,
-
smo zares vzeli
-
najboljši del mesa.
-
Poglejmo si zbirko fotografij
-
ljudi, ki so izgubili,
-
da smo mi lahko pridobili,
-
in vedite, da ko vidite obraze teh ljudi,
-
da to niso samo slike Lakote;
-
predstavljajo vse staroselce.
-
-
je zgodovina, kot sem se je naučil
-
od mojih Lakota prijateljev in družine.
-
To je časovnica
-
sklenjenih sporazumov,
prekršenih sporazumov
-
in masakrov, zamaskiranih v boje.
-
Začel bom v letu 1824.
-
Kar je znano kot
Urad za indijanske zadeve,
-
je bilo ustanovljeno znotraj
Vojnega oddelka,
-
in s tem zastavilo zgodnji agresivni ton
-
naših ravnanj z ameriškimi staroselci.
-
1851:
-
Sklenjen je prvi sporazum
pri Fort Laramie,
-
ki jasno označuje meje naroda Lakota.
-
Glede na sporazum,
-
je bila to samostojna država.
-
Če bi se držali mej v tem sporazumu--
-
in obstaja pravna podlaga,
zaradi katere bi se morali--
-
bi ZDA danes izgledala takole.
-
10 let kasneje
-
je Zakon o dodelitvi zemlje,
ki ga podpisal predsednik Lincoln,
-
sprostil poplavo belih priseljencev
v dežele staroselcev.
-
1863:
-
Vstaja Santee Siouxov v Minnesoti
-
se konča z obešenjem 38 moških
plemena Sioux,
-
največja množična usmrtitev
v zgodovini ZDA.
-
Usmrtitev je naročil predsednik Lincoln
-
samo dva dni po tem,
-
ko je podpisal
Proklamacijo o emancipaciji.
-
1866: začetek gradnje
transkontinentalne železnice --
¶
-
novo obdobje.
-
Zemljo smo prilagodili potem in tirom,
-
po bližnjici skozi srce ozemlja Lakote.
-
Za sporazume nam ni bilo več mar.
-
Zato so tri plemena,
ki jih je vodil poglavar Rdeči oblak,
-
napadla in mnogokrat premagala
vojsko ZDA.
-
Naj ponovim.
-
Lakota so premagali vojsko ZDA.
-
1868: drugi sporazum pri Fort Laramie
-
jasno zagotavlja samostojnost
velikega Sioux naroda
-
in lastništvo Lakote
nad svetimi Črnimi hribi.
-
Vlada obljublja zemljo in pravico do lova
-
v sosednjih državah
-
Obljubimo, da bo dežela Powder River
-
od sedaj naprej zaprta za vse belce.
-
Sporazum se je zdel kot popolna zmaga
-
za Rdeči oblak in pleme Sioux.
-
Pravzaprav, je to edina vojna
v ameriški zgodovini,
-
kjer je vlada izpogajala mir
-
s priznanjem vseh sovražnikovih zahtev.
-
-
Dokončali so transkontinentalno železnico.
-
Prinesla je, med drugim,
veliko število lovcev,
-
ki so pričeli s pobijanjem bizonov
za veleprodajo,
-
in s tem uničili vir hrane, obleke
in zavetja za Siouxe.
-
1871:
-
Zakon o Indijanski prilastitvi
-
naredi vse Indijance varovance vlade.
-
Dodatno je vojska izdala ukaze
-
prepovedi zapuščanja rezervatov
za zahodne Indijance.
-
Vsi zahodni indijanci v tem času
-
so bili zdaj vojni ujetniki.
-
Prav tako leta 1871:
-
končal se je čas sklepanja sporazumov.
-
Problem sporazumov je, da dovoljujejo
plemenom obstoj kot samostojni narod,
-
tega pa ne moremo imeti.
-
Imeli smo načrte.
-
-
General George Custer je oznanil
odkritje zlata na območju Lakote,
-
bolj natančno v Črnih hribih.
-
Te novice so prinesle
priliv belih priseljencev
-
na ozemlje Lakote.
-
Custer je predlagal kongresu,
naj najde način,
-
da končajo sporazum z Lakoto,
-
kakor hitro je mogoče.
-
1875: Vojna z Lakoto se začne
-
zaradi kršitve sporazuma pri Fort Laramie.
-
1876:
-
26. julija,
-
na poti na napad na Lakotsko vas,
-
je bila Custerjeva 7. konjenica premagana
-
pri bitki pri Malem Velikem rogu.
-
1877:
-
Veliki Lakotski bojevnik
in poglavar imenovan Nori konj
-
se je predal pri Utrdbi Robinson.
-
Kasneje je bil ubit v priporu.
-
Leta 1877 smo prav tako našli način
-
da zaobidemo sporazume Fort Laramie.
-
Nov sporazum so predstavili
poglavarjem Sioux in njihovim vodjem
-
pod kampanjo, znano kot
"prodaj ali stradaj".
-
Podpišite papirje,
ali pa ne bo hrane za vaše pleme.
-
Samo 10 odstotkov
moške populacije je podpisalo.
-
Sporazum Fort Laramie
-
je zahteval vsaj tri četrine plemena
-
za odpis zemlje.
-
Ta člen smo očitno ignorirali.
-
-
Skupno lastništvo rezervatov se konča.
-
Rezervati so razkosani
v 65 hektarjev velike kose
-
in razdeljeni posameznim indijancem
-
z odpisanim presežkom.
-
Plemena so izgubila milijone hektarov.
-
Ameriške sanje
o individualnem latništvu zemlje
-
so se izkazale za premeten način
-
razdelitve rezervatov,
dokler ni ostalo nič.
-
Ta poteza je uničila rezervate,
-
omogočila je nadaljno razdelitev
in prodajo
-
z vsako naslednjo generacijo.
-
Večina ostale zemlje
-
in veliko parcel znotraj meja rezervata
-
so sedaj v rokah belih lastnikov rančov.
-
Ponovno gre
najboljši del zemlje wasichuju.
-
1890, datum, za katerega verjamem,
¶
-
da je najpomembnejši v tej predstavitvi.
-
To je leto pokola pri Ranjenem kolenu.
-
29. decembra
-
so vojaki ZDA obkolili tabor Sioux
pri zalivu Ranjeno koleno.
-
in poklali poglavarja Big Foot-a
-
in 300 vojnih ujetnikov
-
z uporabo novega, hitro-strelnega orožja,
-
ki je streljalo granate,
-
imenovanega top Hotchkiss.
-
Za to, tako imenovano "bitko",
-
je bilo 20 kongresnih častnih
Medalj za hrabrost
-
dodeljenih 7. konjenici.
-
Do današnjega dne
-
je to največje število Častnih medalj,
-
ki so bile kdajkoli podeljene
za eno samo bitko.
-
Več Častnih medalj je bilo podeljenih
-
za pokol žensk in otrok,
-
kot za katerokoli bitko
v prvi svetovni vojni,
-
drugi svetovni vojni,
-
Koreji, Vietnamu,
-
Iraku ali Afganistanu.
-
Pokol pri Ranjenem kolenu
-
predstavlja konec vojn z Indijanci.
-
Kadarkoli obiščem mesto
-
množičnega groba pri Ranjenem kolenu,
-
ga vidim ne samo kot grob
-
za Lakoto ali za Siouxe,
-
ampak kot grob za vse staroselce.
-
Sveti mož, Črni los, je rekel,
¶
-
"Takrat nisem vedel,
-
kaj vse se je končalo.
-
Ko sedaj gledam nazaj,
-
na svoja stara leta,
-
lahko še vedno vidim
poklane ženske in otroke,
-
kako ležijo na kupih in razsejani,
-
po vsej krivi soteski,
-
tako živo, kot sem jih videl
-
z mladimi očmi.
-
In vidim, da je takrat v krvavem blatu
umrlo še nekaj drugega
-
in je bilo pokopano v viharju:
-
Sanje ljudi so umrle tam,
-
in te sanje so bile prelepe."
-
-
se je začelo novo obdobje
ameriških staroselcev.
-
Vse se lahko meri
-
pred Ranjenim kolenom in po njem.
-
Ker je v tistem trenutku,
-
s prsti na sprožilcih Hotchkiss topov,
-
vlada ZDA odkrito razglasila
svoje stališče do pravic staroselcev.
-
Naveličani so bili sporazumov.
-
Naveličani so bili svetih hribov.
-
Naveličani so bili plesa duhov.
-
In naveličani so bili
vseh nevšečnosti s Siouxi.
-
Zato so ven privlekli topove.
-
"Bi zdaj rad bil Indijanec?" so rekli,
-
s prstom na sprožilcu.
-
1900:
-
Populacija Ameriških Indijancev
je dosegla najnižjo točko--
-
manj kot 250 000,
-
v primerjavi z osmimi milijoni
-
leta 1492.
-
-
1980:
-
O najdaljšem sodnem primeru
v zgodovini ZDA,
-
narod Sioux proti ZDA,
-
je razsodilo Vrhovno sodišče ZDA.
-
Sodišče je odločilo,
da ko so Siouxe premestili v rezervate,
-
in je bilo sedem milijonov arov
njihove zemlje
-
dostopne rudosledcem in naseljevalcem,
-
so bili pogoji drugega
-
sporazuma pri Fort Laramie kršeni.
-
Sodišče je razsodilo,
-
da so bili Črni hribi vzeti ilegalno
-
in da mora biti prvotna cena z obrestmi
-
plačana narodu Sioux.
-
Kot plačilo za Črne hribe
-
je sodišče dodelilo samo
106 milijonov dolarjev
-
narodu Sioux.
-
Siouxi so denar zavrnili z bojnim krikom:
-
"Črni hribi niso naprodaj."
-
-
statistični podatki o staroselcih danes,
-
več kot stoletje
po pokolu pri Ranjenem Kolenu,
-
odkrivajo zapuščino kolonizacije,
-
prisilne migracije
-
in kršitve sporazmov.
-
Brezposelnost na rezervatu Pine Ridge
-
se giblje med 85 in 90 odstotki.
-
Urad za naselitve ne more
zgraditi novih objektov
-
in že obstoječi objekti razpadajo.
-
Mnogi so brez domov,
-
in če imajo dom,
so stlačeni v razpadajoče zgradbe,
-
tudi s po petimi družinami.
-
39 odstotkov domov na Pine Ridge-u
-
nima elektrike.
-
Vsaj 60 odstotkov domov na rezervatu
-
ima črno plesen.
-
Več kot 90 odstotkov populacije
-
živo pod mejo revščine.
-
Pojavljanje tuberkuloze na Pine Ridgeu
-
je približno osemkrat višje
kot povprečno v ZDA.
-
Umrljivost novorojenčkov
-
je najvišja na celini,
-
in je približno trikrat višja
od povprečja v ZDA.
-
Rak materničnega vratu
je petkrat bolj pogost
-
kot je povprečje v ZDA.
-
70 odstotkov otrok šole ne dokonča.
-
Menjave učiteljev
-
so osemkrat bolj pogoste
kot povprečno v ZDA.
-
Pogosto stari starši vzgajajo svoje vnuke,
-
ker jih starši zaradi alkoholizma,
-
nasilja v družini in vsesplošne apatije
-
niso zmožni vzgajati.
-
50 odstotkov populacije starejše od 40 let
-
ima sladkorno bolezen.
-
Pričakovana življenjska doba za moške
-
je med 46
-
in 48 let--
-
približno enaka
-
kot v Afganistanu in Somaliji.
-
Zadnje poglavje vsakega uspešnega genocida
¶
-
je tisto, ko zatiralec
-
lahko dvigne roke in reče,
-
"Moj bog, kaj ti ljudje počnejo sami sebi?
-
Pobijajo drug drugega.
-
Ubijajo sebe,
-
medtem ko jih mi gledamo umirati."
-
Tako smo postali lastniki Združenih držav.
-
To je zapuščina
-
manifesta usode.
-
Zaporniki se še rojevajo
-
v taborišča vojnih ujetnikov
-
dolgo potem, ko stražarjev več ni.
-
To so kosti, ki ostanejo,
-
ko je pobrano najboljše meso.
-
Pred dolgim časom
-
so niz dogodkov
-
začeli ljudje,
ki izgledajo kot jaz, wasichu,
-
neučakani, da si vzamejo zemljo in vodo,
-
in zlato v hribih.
-
Ti dogodki so vodili v efekt domin,
-
ki se še ni končal.
-
Čeprav se kot dominantna družba
počutimo odmaknjeni
¶
-
od masakra leta 1890,
-
ali od niza prelomljenih sporazumov
pred 150 leti,
-
vas moram še vedno vprašati,
-
kako se počutite glede
današnjih statistik?
-
Kaj je povezava
-
med temi podobami trpljenja
-
in med zgodovino, ki sem vam jo prebral?
-
in koliko te zgodovine
-
si morate lastiti?
-
Je karkoli od tega zdaj vaša odgovornost?
-
Rekli so mi, da mora obstajati nekaj,
kar lahko storimo.
-
Mora biti nek poziv k ukrepanju.
-
Ker predolgo že stojim na robu
-
zadovoljen kot priča,
-
samo fotografiram.
-
Ker se rešitev zdi
tako daleč v preteklosti,
-
da bi potreboval časovni stroj,
-
da bi jih dosegel.
-
-
ni enostavno popraviti.
-
Za to se ne morejo zavzeti vsi,
-
kot se zavzamejo za Haiti,
-
ali končanje AIDSa, ali boj proti lakoti.
-
"popravilo", kot bi rekli temu,
-
je morda veliko težje za dominantno družno
-
kot, recimo, ček za 50$
-
ali cerkveni obisk,
-
da bi prebarvali z grafiti prekrite hiše,
-
ali pa predmestna družina,
-
ki daruje škatlo starih oblačil,
ki jih niti več nočejo.
-
Kje smo torej?
-
Skomigamo z rameni v temi?
-
-
še naprej vsak dan
-
kršijo pogoje
-
iz let 1851 in 1868
-
sporazumov Fort Laramie z Lakoto.
-
Moj poziv k dejanjem danes --
-
moja TED želja -- je tole:
-
Spoštujte sporazume.
-
vrnite Črne Griče.
-
Ni vaša stvar kaj počnejo z njimi.
-