Return to Video

Amerški staroselci, vojni ujetniki

  • 0:00 - 0:03
    Danes sem tu, da vam pokažem
    fotografije plemena Lakota.
  • 0:04 - 0:06
    Morda ste že slišali za Lakoto,
  • 0:06 - 0:08
    ali vsaj za večjo skupino plemen,
  • 0:08 - 0:10
    imenovano Sioux.
  • 0:10 - 0:13
    Lakota so eno izmed mnogih plemen,
    pregnanih z njihove zemlje
  • 0:13 - 0:15
    kot zaporniki v vojna taborišča,
  • 0:15 - 0:17
    zdaj imenovana rezervati.
  • 0:17 - 0:19
    Rezervat Pine Ridge,
  • 0:19 - 0:21
    tema današnje predstavitve,
  • 0:21 - 0:23
    stoji približno 120 kilometrov jugovzhodno
  • 0:23 - 0:25
    od Črnih hribov v Južni Dakoti.
  • 0:25 - 0:27
    Včasih mu pravijo tudi
  • 0:27 - 0:30
    Taborišče vojnih ujetnikov številka 334,
  • 0:30 - 0:33
    in tu sedaj živijo Lakota.
  • 0:33 - 0:35
    Če je kdo od vas že slišal za AIM
  • 0:35 - 0:37
    gibanje ameriških Indijancev,
  • 0:37 - 0:39
    ali za Russell Meansa,
  • 0:39 - 0:41
    ali za Leonard Peltier-ja,
  • 0:41 - 0:43
    ali za obračun pri Oglali,
  • 0:43 - 0:46
    potem veste, da je Pine Ridge točka nič
  • 0:46 - 0:49
    za probleme staroslecev ZDA.
  • 0:49 - 0:51
    Prosili so me, naj danes nekaj povem
  • 0:51 - 0:53
    o mojem odnosu z Lakoto,
  • 0:53 - 0:55
    in to je zame zelo težko.
  • 0:55 - 0:57
    Ker, če niste opazili barve moje kože,
  • 0:57 - 0:59
    bel sem,
  • 0:59 - 1:02
    in to je velika ovira v rezervatih.
  • 1:04 - 1:06
    Videli boste veliko ljudi na fotografijah,
  • 1:06 - 1:09
    z njimi smo se zelo zbližali,
    sprejeli so me kot del družine.
  • 1:09 - 1:11
    Kličejo me "brat" in "stric"
  • 1:11 - 1:13
    in v petih letih so me povabili
    znova in znova.
  • 1:13 - 1:15
    Ampak na Pine Ridge-u,
  • 1:15 - 1:18
    bom vedno to, čemur pravijo "wasichu,"
  • 1:18 - 1:21
    in "wasichu" je beseda Lakote
  • 1:21 - 1:23
    ki pomeni "ne-Indijanec,"
  • 1:23 - 1:25
    ampak druga verzija te besede
  • 1:25 - 1:29
    pomeni "tisti, ki zase vzame
    najboljše meso."
  • 1:29 - 1:31
    In na to bi se rad osredotočil--
  • 1:31 - 1:33
    tisti, ki vzame najboljši del mesa.
  • 1:33 - 1:35
    Pomeni pohlepen.
  • 1:36 - 1:38
    Poglejte po avditoriju.
  • 1:38 - 1:41
    Smo na privatni šoli ameriškega zahoda,
  • 1:41 - 1:44
    sedimo na žametnih rdečih stolih,
  • 1:44 - 1:46
    z denarjem v žepu.
  • 1:46 - 1:48
    In če pogledamo naša življenja,
  • 1:48 - 1:50
    smo zares vzeli
  • 1:50 - 1:52
    najboljši del mesa.
  • 1:52 - 1:55
    Poglejmo si zbirko fotografij
  • 1:55 - 1:57
    ljudi, ki so izgubili,
  • 1:57 - 1:59
    da smo mi lahko pridobili,
  • 1:59 - 2:02
    in vedite, da ko vidite obraze teh ljudi,
  • 2:02 - 2:05
    da to niso samo slike Lakote;
  • 2:05 - 2:08
    predstavljajo vse staroselce.
  • 2:10 - 2:12
    Na tem papirju
  • 2:12 - 2:14
    je zgodovina, kot sem se je naučil
  • 2:14 - 2:17
    od mojih Lakota prijateljev in družine.
  • 2:17 - 2:19
    To je časovnica
  • 2:19 - 2:22
    sklenjenih sporazumov,
    prekršenih sporazumov
  • 2:22 - 2:24
    in masakrov, zamaskiranih v boje.
  • 2:24 - 2:26
    Začel bom v letu 1824.
  • 2:26 - 2:28
    Kar je znano kot
    Urad za indijanske zadeve,
  • 2:28 - 2:30
    je bilo ustanovljeno znotraj
    Vojnega oddelka,
  • 2:30 - 2:32
    in s tem zastavilo zgodnji agresivni ton
  • 2:32 - 2:34
    naših ravnanj z ameriškimi staroselci.
  • 2:34 - 2:36
    1851:
  • 2:36 - 2:38
    Sklenjen je prvi sporazum
    pri Fort Laramie,
  • 2:38 - 2:41
    ki jasno označuje meje naroda Lakota.
  • 2:41 - 2:43
    Glede na sporazum,
  • 2:43 - 2:45
    je bila to samostojna država.
  • 2:45 - 2:47
    Če bi se držali mej v tem sporazumu--
  • 2:47 - 2:50
    in obstaja pravna podlaga,
    zaradi katere bi se morali--
  • 2:50 - 2:53
    bi ZDA danes izgledala takole.
  • 2:55 - 2:57
    10 let kasneje
  • 2:57 - 3:00
    je Zakon o dodelitvi zemlje,
    ki ga podpisal predsednik Lincoln,
  • 3:00 - 3:03
    sprostil poplavo belih priseljencev
    v dežele staroselcev.
  • 3:03 - 3:05
    1863:
  • 3:05 - 3:07
    Vstaja Santee Siouxov v Minnesoti
  • 3:07 - 3:10
    se konča z obešenjem 38 moških
    plemena Sioux,
  • 3:10 - 3:13
    največja množična usmrtitev
    v zgodovini ZDA.
  • 3:14 - 3:16
    Usmrtitev je naročil predsednik Lincoln
  • 3:16 - 3:18
    samo dva dni po tem,
  • 3:18 - 3:21
    ko je podpisal
    Proklamacijo o emancipaciji.
  • 3:22 - 3:25
    1866: začetek gradnje
    transkontinentalne železnice --
  • 3:25 - 3:27
    novo obdobje.
  • 3:27 - 3:29
    Zemljo smo prilagodili potem in tirom,
  • 3:29 - 3:32
    po bližnjici skozi srce ozemlja Lakote.
  • 3:32 - 3:34
    Za sporazume nam ni bilo več mar.
  • 3:34 - 3:37
    Zato so tri plemena,
    ki jih je vodil poglavar Rdeči oblak,
  • 3:37 - 3:40
    napadla in mnogokrat premagala
    vojsko ZDA.
  • 3:40 - 3:42
    Naj ponovim.
  • 3:42 - 3:45
    Lakota so premagali vojsko ZDA.
  • 3:45 - 3:48
    1868: drugi sporazum pri Fort Laramie
  • 3:48 - 3:51
    jasno zagotavlja samostojnost
    velikega Sioux naroda
  • 3:51 - 3:54
    in lastništvo Lakote
    nad svetimi Črnimi hribi.
  • 3:54 - 3:56
    Vlada obljublja zemljo in pravico do lova
  • 3:56 - 3:58
    v sosednjih državah
  • 3:58 - 4:00
    Obljubimo, da bo dežela Powder River
  • 4:00 - 4:03
    od sedaj naprej zaprta za vse belce.
  • 4:03 - 4:05
    Sporazum se je zdel kot popolna zmaga
  • 4:05 - 4:07
    za Rdeči oblak in pleme Sioux.
  • 4:07 - 4:10
    Pravzaprav, je to edina vojna
    v ameriški zgodovini,
  • 4:10 - 4:13
    kjer je vlada izpogajala mir
  • 4:13 - 4:16
    s priznanjem vseh sovražnikovih zahtev.
  • 4:18 - 4:20
    1869:
  • 4:20 - 4:22
    Dokončali so transkontinentalno železnico.
  • 4:22 - 4:25
    Prinesla je, med drugim,
    veliko število lovcev,
  • 4:25 - 4:28
    ki so pričeli s pobijanjem bizonov
    za veleprodajo,
  • 4:28 - 4:31
    in s tem uničili vir hrane, obleke
    in zavetja za Siouxe.
  • 4:31 - 4:33
    1871:
  • 4:33 - 4:35
    Zakon o Indijanski prilastitvi
  • 4:35 - 4:38
    naredi vse Indijance varovance vlade.
  • 4:38 - 4:41
    Dodatno je vojska izdala ukaze
  • 4:41 - 4:44
    prepovedi zapuščanja rezervatov
    za zahodne Indijance.
  • 4:44 - 4:46
    Vsi zahodni indijanci v tem času
  • 4:46 - 4:48
    so bili zdaj vojni ujetniki.
  • 4:48 - 4:50
    Prav tako leta 1871:
  • 4:50 - 4:52
    končal se je čas sklepanja sporazumov.
  • 4:52 - 4:56
    Problem sporazumov je, da dovoljujejo
    plemenom obstoj kot samostojni narod,
  • 4:56 - 4:57
    tega pa ne moremo imeti.
  • 4:57 - 4:59
    Imeli smo načrte.
  • 4:59 - 5:01
    1874:
  • 5:01 - 5:04
    General George Custer je oznanil
    odkritje zlata na območju Lakote,
  • 5:04 - 5:06
    bolj natančno v Črnih hribih.
  • 5:06 - 5:08
    Te novice so prinesle
    priliv belih priseljencev
  • 5:08 - 5:10
    na ozemlje Lakote.
  • 5:10 - 5:12
    Custer je predlagal kongresu,
    naj najde način,
  • 5:12 - 5:14
    da končajo sporazum z Lakoto,
  • 5:14 - 5:16
    kakor hitro je mogoče.
  • 5:16 - 5:19
    1875: Vojna z Lakoto se začne
  • 5:19 - 5:22
    zaradi kršitve sporazuma pri Fort Laramie.
  • 5:22 - 5:24
    1876:
  • 5:24 - 5:26
    26. julija,
  • 5:26 - 5:28
    na poti na napad na Lakotsko vas,
  • 5:28 - 5:30
    je bila Custerjeva 7. konjenica premagana
  • 5:30 - 5:32
    pri bitki pri Malem Velikem rogu.
  • 5:32 - 5:34
    1877:
  • 5:34 - 5:37
    Veliki Lakotski bojevnik
    in poglavar imenovan Nori konj
  • 5:37 - 5:39
    se je predal pri Utrdbi Robinson.
  • 5:39 - 5:42
    Kasneje je bil ubit v priporu.
  • 5:45 - 5:48
    Leta 1877 smo prav tako našli način
  • 5:48 - 5:50
    da zaobidemo sporazume Fort Laramie.
  • 5:50 - 5:53
    Nov sporazum so predstavili
    poglavarjem Sioux in njihovim vodjem
  • 5:53 - 5:56
    pod kampanjo, znano kot
    "prodaj ali stradaj".
  • 5:56 - 5:59
    Podpišite papirje,
    ali pa ne bo hrane za vaše pleme.
  • 5:59 - 6:02
    Samo 10 odstotkov
    moške populacije je podpisalo.
  • 6:02 - 6:04
    Sporazum Fort Laramie
  • 6:04 - 6:06
    je zahteval vsaj tri četrine plemena
  • 6:06 - 6:08
    za odpis zemlje.
  • 6:08 - 6:10
    Ta člen smo očitno ignorirali.
  • 6:10 - 6:13
    1887: Zakon Dawes.
  • 6:13 - 6:16
    Skupno lastništvo rezervatov se konča.
  • 6:16 - 6:19
    Rezervati so razkosani
    v 65 hektarjev velike kose
  • 6:19 - 6:21
    in razdeljeni posameznim indijancem
  • 6:21 - 6:23
    z odpisanim presežkom.
  • 6:23 - 6:26
    Plemena so izgubila milijone hektarov.
  • 6:26 - 6:28
    Ameriške sanje
    o individualnem latništvu zemlje
  • 6:28 - 6:30
    so se izkazale za premeten način
  • 6:30 - 6:33
    razdelitve rezervatov,
    dokler ni ostalo nič.
  • 6:33 - 6:35
    Ta poteza je uničila rezervate,
  • 6:35 - 6:38
    omogočila je nadaljno razdelitev
    in prodajo
  • 6:38 - 6:41
    z vsako naslednjo generacijo.
  • 6:41 - 6:43
    Večina ostale zemlje
  • 6:43 - 6:45
    in veliko parcel znotraj meja rezervata
  • 6:45 - 6:48
    so sedaj v rokah belih lastnikov rančov.
  • 6:48 - 6:51
    Ponovno gre
    najboljši del zemlje wasichuju.
  • 6:52 - 6:54
    1890, datum, za katerega verjamem,
  • 6:54 - 6:57
    da je najpomembnejši v tej predstavitvi.
  • 6:57 - 6:59
    To je leto pokola pri Ranjenem kolenu.
  • 6:59 - 7:01
    29. decembra
  • 7:01 - 7:04
    so vojaki ZDA obkolili tabor Sioux
    pri zalivu Ranjeno koleno.
  • 7:04 - 7:06
    in poklali poglavarja Big Foot-a
  • 7:06 - 7:08
    in 300 vojnih ujetnikov
  • 7:08 - 7:10
    z uporabo novega, hitro-strelnega orožja,
  • 7:10 - 7:12
    ki je streljalo granate,
  • 7:12 - 7:14
    imenovanega top Hotchkiss.
  • 7:14 - 7:16
    Za to, tako imenovano "bitko",
  • 7:16 - 7:19
    je bilo 20 kongresnih častnih
    Medalj za hrabrost
  • 7:19 - 7:22
    dodeljenih 7. konjenici.
  • 7:22 - 7:24
    Do današnjega dne
  • 7:24 - 7:27
    je to največje število Častnih medalj,
  • 7:27 - 7:30
    ki so bile kdajkoli podeljene
    za eno samo bitko.
  • 7:30 - 7:32
    Več Častnih medalj je bilo podeljenih
  • 7:32 - 7:34
    za pokol žensk in otrok,
  • 7:34 - 7:36
    kot za katerokoli bitko
    v prvi svetovni vojni,
  • 7:36 - 7:38
    drugi svetovni vojni,
  • 7:38 - 7:40
    Koreji, Vietnamu,
  • 7:40 - 7:43
    Iraku ali Afganistanu.
  • 7:44 - 7:46
    Pokol pri Ranjenem kolenu
  • 7:46 - 7:49
    predstavlja konec vojn z Indijanci.
  • 7:49 - 7:51
    Kadarkoli obiščem mesto
  • 7:51 - 7:53
    množičnega groba pri Ranjenem kolenu,
  • 7:53 - 7:55
    ga vidim ne samo kot grob
  • 7:55 - 7:57
    za Lakoto ali za Siouxe,
  • 7:57 - 8:00
    ampak kot grob za vse staroselce.
  • 8:03 - 8:05
    Sveti mož, Črni los, je rekel,
  • 8:05 - 8:07
    "Takrat nisem vedel,
  • 8:07 - 8:09
    kaj vse se je končalo.
  • 8:09 - 8:11
    Ko sedaj gledam nazaj,
  • 8:11 - 8:13
    na svoja stara leta,
  • 8:13 - 8:15
    lahko še vedno vidim
    poklane ženske in otroke,
  • 8:15 - 8:17
    kako ležijo na kupih in razsejani,
  • 8:17 - 8:20
    po vsej krivi soteski,
  • 8:23 - 8:25
    tako živo, kot sem jih videl
  • 8:25 - 8:28
    z mladimi očmi.
  • 8:31 - 8:34
    In vidim, da je takrat v krvavem blatu
    umrlo še nekaj drugega
  • 8:35 - 8:38
    in je bilo pokopano v viharju:
  • 8:39 - 8:42
    Sanje ljudi so umrle tam,
  • 8:42 - 8:45
    in te sanje so bile prelepe."
  • 8:46 - 8:48
    S tem dogodkom
  • 8:48 - 8:51
    se je začelo novo obdobje
    ameriških staroselcev.
  • 8:52 - 8:54
    Vse se lahko meri
  • 8:54 - 8:57
    pred Ranjenim kolenom in po njem.
  • 8:57 - 8:59
    Ker je v tistem trenutku,
  • 8:59 - 9:02
    s prsti na sprožilcih Hotchkiss topov,
  • 9:02 - 9:06
    vlada ZDA odkrito razglasila
    svoje stališče do pravic staroselcev.
  • 9:06 - 9:08
    Naveličani so bili sporazumov.
  • 9:08 - 9:10
    Naveličani so bili svetih hribov.
  • 9:10 - 9:13
    Naveličani so bili plesa duhov.
  • 9:13 - 9:16
    In naveličani so bili
    vseh nevšečnosti s Siouxi.
  • 9:16 - 9:19
    Zato so ven privlekli topove.
  • 9:20 - 9:23
    "Bi zdaj rad bil Indijanec?" so rekli,
  • 9:23 - 9:25
    s prstom na sprožilcu.
  • 9:30 - 9:32
    1900:
  • 9:32 - 9:35
    Populacija Ameriških Indijancev
    je dosegla najnižjo točko--
  • 9:36 - 9:38
    manj kot 250 000,
  • 9:38 - 9:40
    v primerjavi z osmimi milijoni
  • 9:40 - 9:42
    leta 1492.
  • 9:44 - 9:46
    Previjmo naprej.
  • 9:46 - 9:48
    1980:
  • 9:48 - 9:50
    O najdaljšem sodnem primeru
    v zgodovini ZDA,
  • 9:50 - 9:53
    narod Sioux proti ZDA,
  • 9:53 - 9:56
    je razsodilo Vrhovno sodišče ZDA.
  • 9:57 - 10:00
    Sodišče je odločilo,
    da ko so Siouxe premestili v rezervate,
  • 10:00 - 10:03
    in je bilo sedem milijonov arov
    njihove zemlje
  • 10:03 - 10:06
    dostopne rudosledcem in naseljevalcem,
  • 10:06 - 10:08
    so bili pogoji drugega
  • 10:08 - 10:10
    sporazuma pri Fort Laramie kršeni.
  • 10:10 - 10:12
    Sodišče je razsodilo,
  • 10:12 - 10:14
    da so bili Črni hribi vzeti ilegalno
  • 10:14 - 10:16
    in da mora biti prvotna cena z obrestmi
  • 10:16 - 10:18
    plačana narodu Sioux.
  • 10:18 - 10:20
    Kot plačilo za Črne hribe
  • 10:20 - 10:23
    je sodišče dodelilo samo
    106 milijonov dolarjev
  • 10:23 - 10:25
    narodu Sioux.
  • 10:25 - 10:28
    Siouxi so denar zavrnili z bojnim krikom:
  • 10:28 - 10:31
    "Črni hribi niso naprodaj."
  • 10:31 - 10:33
    2010:
  • 10:33 - 10:36
    statistični podatki o staroselcih danes,
  • 10:36 - 10:39
    več kot stoletje
    po pokolu pri Ranjenem Kolenu,
  • 10:39 - 10:41
    odkrivajo zapuščino kolonizacije,
  • 10:41 - 10:43
    prisilne migracije
  • 10:43 - 10:45
    in kršitve sporazmov.
  • 10:45 - 10:48
    Brezposelnost na rezervatu Pine Ridge
  • 10:48 - 10:51
    se giblje med 85 in 90 odstotki.
  • 10:51 - 10:54
    Urad za naselitve ne more
    zgraditi novih objektov
  • 10:54 - 10:56
    in že obstoječi objekti razpadajo.
  • 10:56 - 10:58
    Mnogi so brez domov,
  • 10:58 - 11:00
    in če imajo dom,
    so stlačeni v razpadajoče zgradbe,
  • 11:00 - 11:02
    tudi s po petimi družinami.
  • 11:02 - 11:04
    39 odstotkov domov na Pine Ridge-u
  • 11:04 - 11:06
    nima elektrike.
  • 11:06 - 11:09
    Vsaj 60 odstotkov domov na rezervatu
  • 11:09 - 11:11
    ima črno plesen.
  • 11:11 - 11:13
    Več kot 90 odstotkov populacije
  • 11:13 - 11:16
    živo pod mejo revščine.
  • 11:16 - 11:19
    Pojavljanje tuberkuloze na Pine Ridgeu
  • 11:19 - 11:22
    je približno osemkrat višje
    kot povprečno v ZDA.
  • 11:22 - 11:24
    Umrljivost novorojenčkov
  • 11:24 - 11:26
    je najvišja na celini,
  • 11:26 - 11:29
    in je približno trikrat višja
    od povprečja v ZDA.
  • 11:29 - 11:31
    Rak materničnega vratu
    je petkrat bolj pogost
  • 11:31 - 11:33
    kot je povprečje v ZDA.
  • 11:33 - 11:36
    70 odstotkov otrok šole ne dokonča.
  • 11:36 - 11:38
    Menjave učiteljev
  • 11:38 - 11:41
    so osemkrat bolj pogoste
    kot povprečno v ZDA.
  • 11:41 - 11:44
    Pogosto stari starši vzgajajo svoje vnuke,
  • 11:44 - 11:47
    ker jih starši zaradi alkoholizma,
  • 11:47 - 11:49
    nasilja v družini in vsesplošne apatije
  • 11:49 - 11:51
    niso zmožni vzgajati.
  • 11:52 - 11:55
    50 odstotkov populacije starejše od 40 let
  • 11:55 - 11:57
    ima sladkorno bolezen.
  • 11:57 - 11:59
    Pričakovana življenjska doba za moške
  • 11:59 - 12:01
    je med 46
  • 12:01 - 12:04
    in 48 let--
  • 12:04 - 12:06
    približno enaka
  • 12:06 - 12:09
    kot v Afganistanu in Somaliji.
  • 12:10 - 12:13
    Zadnje poglavje vsakega uspešnega genocida
  • 12:13 - 12:15
    je tisto, ko zatiralec
  • 12:15 - 12:18
    lahko dvigne roke in reče,
  • 12:18 - 12:21
    "Moj bog, kaj ti ljudje počnejo sami sebi?
  • 12:21 - 12:23
    Pobijajo drug drugega.
  • 12:23 - 12:25
    Ubijajo sebe,
  • 12:25 - 12:28
    medtem ko jih mi gledamo umirati."
  • 12:28 - 12:31
    Tako smo postali lastniki Združenih držav.
  • 12:31 - 12:33
    To je zapuščina
  • 12:33 - 12:35
    manifesta usode.
  • 12:35 - 12:37
    Zaporniki se še rojevajo
  • 12:37 - 12:39
    v taborišča vojnih ujetnikov
  • 12:39 - 12:42
    dolgo potem, ko stražarjev več ni.
  • 12:44 - 12:46
    To so kosti, ki ostanejo,
  • 12:46 - 12:49
    ko je pobrano najboljše meso.
  • 12:51 - 12:53
    Pred dolgim časom
  • 12:53 - 12:55
    so niz dogodkov
  • 12:55 - 12:58
    začeli ljudje,
    ki izgledajo kot jaz, wasichu,
  • 12:58 - 13:00
    neučakani, da si vzamejo zemljo in vodo,
  • 13:00 - 13:03
    in zlato v hribih.
  • 13:03 - 13:05
    Ti dogodki so vodili v efekt domin,
  • 13:05 - 13:07
    ki se še ni končal.
  • 13:07 - 13:11
    Čeprav se kot dominantna družba
    počutimo odmaknjeni
  • 13:12 - 13:15
    od masakra leta 1890,
  • 13:15 - 13:18
    ali od niza prelomljenih sporazumov
    pred 150 leti,
  • 13:19 - 13:21
    vas moram še vedno vprašati,
  • 13:21 - 13:24
    kako se počutite glede
    današnjih statistik?
  • 13:25 - 13:27
    Kaj je povezava
  • 13:27 - 13:29
    med temi podobami trpljenja
  • 13:29 - 13:31
    in med zgodovino, ki sem vam jo prebral?
  • 13:31 - 13:33
    in koliko te zgodovine
  • 13:33 - 13:35
    si morate lastiti?
  • 13:35 - 13:38
    Je karkoli od tega zdaj vaša odgovornost?
  • 13:39 - 13:42
    Rekli so mi, da mora obstajati nekaj,
    kar lahko storimo.
  • 13:42 - 13:45
    Mora biti nek poziv k ukrepanju.
  • 13:45 - 13:48
    Ker predolgo že stojim na robu
  • 13:48 - 13:50
    zadovoljen kot priča,
  • 13:50 - 13:53
    samo fotografiram.
  • 13:53 - 13:56
    Ker se rešitev zdi
    tako daleč v preteklosti,
  • 13:56 - 13:58
    da bi potreboval časovni stroj,
  • 13:58 - 14:00
    da bi jih dosegel.
  • 14:00 - 14:02
    Trpljenja staroselcev
  • 14:02 - 14:05
    ni enostavno popraviti.
  • 14:06 - 14:08
    Za to se ne morejo zavzeti vsi,
  • 14:08 - 14:10
    kot se zavzamejo za Haiti,
  • 14:10 - 14:13
    ali končanje AIDSa, ali boj proti lakoti.
  • 14:13 - 14:15
    "popravilo", kot bi rekli temu,
  • 14:15 - 14:18
    je morda veliko težje za dominantno družno
  • 14:18 - 14:20
    kot, recimo, ček za 50$
  • 14:20 - 14:22
    ali cerkveni obisk,
  • 14:22 - 14:24
    da bi prebarvali z grafiti prekrite hiše,
  • 14:24 - 14:26
    ali pa predmestna družina,
  • 14:26 - 14:29
    ki daruje škatlo starih oblačil,
    ki jih niti več nočejo.
  • 14:29 - 14:31
    Kje smo torej?
  • 14:31 - 14:34
    Skomigamo z rameni v temi?
  • 14:34 - 14:36
    Združene države
  • 14:36 - 14:38
    še naprej vsak dan
  • 14:38 - 14:40
    kršijo pogoje
  • 14:40 - 14:42
    iz let 1851 in 1868
  • 14:42 - 14:45
    sporazumov Fort Laramie z Lakoto.
  • 14:45 - 14:47
    Moj poziv k dejanjem danes --
  • 14:47 - 14:50
    moja TED želja -- je tole:
  • 14:51 - 14:53
    Spoštujte sporazume.
  • 14:53 - 14:55
    vrnite Črne Griče.
  • 14:55 - 14:58
    Ni vaša stvar kaj počnejo z njimi.
  • 15:00 - 15:06
    (Aplavz)
Title:
Amerški staroselci, vojni ujetniki
Speaker:
Aaron Huey
Description:

Trud Aaron Hueya , da bi fotografiral revščino v Ameriki, ga je vodila v indijanski rezervat Pine Ridge, kjer so ga težave staroslcev, plemena Lakota-- šokantne in večinoma prezrte-- spodbudile k novemu cilju. Pet let dela kasneje, se njegove pretresljive fotografije prepletejo s šokantno lekcijo o zgodovini v tem drznem, pogumnem govoru iz TEDxDU.

more » « less
Video Language:
English
Team:
TED
Project:
TEDTalks
Duration:
15:07

Slovenian subtitles

Revisions