Slovenian subtitles

← Amerški staroselci, vojni ujetniki

Get Embed Code
39 Languages

Showing Revision 17 created 04/29/2014 by Nika Kotnik.

  1. Danes sem tu, da vam pokažem
    fotografije plemena Lakota.
  2. Morda ste že slišali za Lakoto,
  3. ali vsaj za večjo skupino plemen,
  4. imenovano Sioux.
  5. Lakota so eno izmed mnogih plemen,
    pregnanih z njihove zemlje
  6. kot zaporniki v vojna taborišča,
  7. zdaj imenovana rezervati.
  8. Rezervat Pine Ridge,
  9. tema današnje predstavitve,
  10. stoji približno 120 kilometrov jugovzhodno
  11. od Črnih hribov v Južni Dakoti.
  12. Včasih mu pravijo tudi
  13. Taborišče vojnih ujetnikov številka 334,
  14. in tu sedaj živijo Lakota.
  15. Če je kdo od vas že slišal za AIM
  16. gibanje ameriških Indijancev,
  17. ali za Russell Meansa,
  18. ali za Leonard Peltier-ja,
  19. ali za obračun pri Oglali,
  20. potem veste, da je Pine Ridge točka nič
  21. za probleme staroslecev ZDA.
  22. Prosili so me, naj danes nekaj povem

  23. o mojem odnosu z Lakoto,
  24. in to je zame zelo težko.
  25. Ker, če niste opazili barve moje kože,
  26. bel sem,
  27. in to je velika ovira v rezervatih.
  28. Videli boste veliko ljudi na fotografijah,
  29. z njimi smo se zelo zbližali,
    sprejeli so me kot del družine.
  30. Kličejo me "brat" in "stric"
  31. in v petih letih so me povabili
    znova in znova.
  32. Ampak na Pine Ridge-u,
  33. bom vedno to, čemur pravijo "wasichu,"
  34. in "wasichu" je beseda Lakote
  35. ki pomeni "ne-Indijanec,"
  36. ampak druga verzija te besede
  37. pomeni "tisti, ki zase vzame
    najboljše meso."
  38. In na to bi se rad osredotočil--
  39. tisti, ki vzame najboljši del mesa.
  40. Pomeni pohlepen.
  41. Poglejte po avditoriju.
  42. Smo na privatni šoli ameriškega zahoda,
  43. sedimo na žametnih rdečih stolih,
  44. z denarjem v žepu.
  45. In če pogledamo naša življenja,
  46. smo zares vzeli
  47. najboljši del mesa.
  48. Poglejmo si zbirko fotografij
  49. ljudi, ki so izgubili,
  50. da smo mi lahko pridobili,
  51. in vedite, da ko vidite obraze teh ljudi,
  52. da to niso samo slike Lakote;
  53. predstavljajo vse staroselce.
  54. Na tem papirju

  55. je zgodovina, kot sem se je naučil
  56. od mojih Lakota prijateljev in družine.
  57. To je časovnica
  58. sklenjenih sporazumov,
    prekršenih sporazumov
  59. in masakrov, zamaskiranih v boje.
  60. Začel bom v letu 1824.
  61. Kar je znano kot
    Urad za indijanske zadeve,
  62. je bilo ustanovljeno znotraj
    Vojnega oddelka,
  63. in s tem zastavilo zgodnji agresivni ton
  64. naših ravnanj z ameriškimi staroselci.
  65. 1851:
  66. Sklenjen je prvi sporazum
    pri Fort Laramie,
  67. ki jasno označuje meje naroda Lakota.
  68. Glede na sporazum,
  69. je bila to samostojna država.
  70. Če bi se držali mej v tem sporazumu--
  71. in obstaja pravna podlaga,
    zaradi katere bi se morali--
  72. bi ZDA danes izgledala takole.
  73. 10 let kasneje
  74. je Zakon o dodelitvi zemlje,
    ki ga podpisal predsednik Lincoln,
  75. sprostil poplavo belih priseljencev
    v dežele staroselcev.
  76. 1863:
  77. Vstaja Santee Siouxov v Minnesoti
  78. se konča z obešenjem 38 moških
    plemena Sioux,
  79. največja množična usmrtitev
    v zgodovini ZDA.
  80. Usmrtitev je naročil predsednik Lincoln
  81. samo dva dni po tem,
  82. ko je podpisal
    Proklamacijo o emancipaciji.
  83. 1866: začetek gradnje
    transkontinentalne železnice --

  84. novo obdobje.
  85. Zemljo smo prilagodili potem in tirom,
  86. po bližnjici skozi srce ozemlja Lakote.
  87. Za sporazume nam ni bilo več mar.
  88. Zato so tri plemena,
    ki jih je vodil poglavar Rdeči oblak,
  89. napadla in mnogokrat premagala
    vojsko ZDA.
  90. Naj ponovim.
  91. Lakota so premagali vojsko ZDA.
  92. 1868: drugi sporazum pri Fort Laramie
  93. jasno zagotavlja samostojnost
    velikega Sioux naroda
  94. in lastništvo Lakote
    nad svetimi Črnimi hribi.
  95. Vlada obljublja zemljo in pravico do lova
  96. v sosednjih državah
  97. Obljubimo, da bo dežela Powder River
  98. od sedaj naprej zaprta za vse belce.
  99. Sporazum se je zdel kot popolna zmaga
  100. za Rdeči oblak in pleme Sioux.
  101. Pravzaprav, je to edina vojna
    v ameriški zgodovini,
  102. kjer je vlada izpogajala mir
  103. s priznanjem vseh sovražnikovih zahtev.
  104. 1869:

  105. Dokončali so transkontinentalno železnico.
  106. Prinesla je, med drugim,
    veliko število lovcev,
  107. ki so pričeli s pobijanjem bizonov
    za veleprodajo,
  108. in s tem uničili vir hrane, obleke
    in zavetja za Siouxe.
  109. 1871:
  110. Zakon o Indijanski prilastitvi
  111. naredi vse Indijance varovance vlade.
  112. Dodatno je vojska izdala ukaze
  113. prepovedi zapuščanja rezervatov
    za zahodne Indijance.
  114. Vsi zahodni indijanci v tem času
  115. so bili zdaj vojni ujetniki.
  116. Prav tako leta 1871:
  117. končal se je čas sklepanja sporazumov.
  118. Problem sporazumov je, da dovoljujejo
    plemenom obstoj kot samostojni narod,
  119. tega pa ne moremo imeti.
  120. Imeli smo načrte.
  121. 1874:

  122. General George Custer je oznanil
    odkritje zlata na območju Lakote,
  123. bolj natančno v Črnih hribih.
  124. Te novice so prinesle
    priliv belih priseljencev
  125. na ozemlje Lakote.
  126. Custer je predlagal kongresu,
    naj najde način,
  127. da končajo sporazum z Lakoto,
  128. kakor hitro je mogoče.
  129. 1875: Vojna z Lakoto se začne
  130. zaradi kršitve sporazuma pri Fort Laramie.
  131. 1876:
  132. 26. julija,
  133. na poti na napad na Lakotsko vas,
  134. je bila Custerjeva 7. konjenica premagana
  135. pri bitki pri Malem Velikem rogu.
  136. 1877:
  137. Veliki Lakotski bojevnik
    in poglavar imenovan Nori konj
  138. se je predal pri Utrdbi Robinson.
  139. Kasneje je bil ubit v priporu.
  140. Leta 1877 smo prav tako našli način
  141. da zaobidemo sporazume Fort Laramie.
  142. Nov sporazum so predstavili
    poglavarjem Sioux in njihovim vodjem
  143. pod kampanjo, znano kot
    "prodaj ali stradaj".
  144. Podpišite papirje,
    ali pa ne bo hrane za vaše pleme.
  145. Samo 10 odstotkov
    moške populacije je podpisalo.
  146. Sporazum Fort Laramie
  147. je zahteval vsaj tri četrine plemena
  148. za odpis zemlje.
  149. Ta člen smo očitno ignorirali.
  150. 1887: Zakon Dawes.

  151. Skupno lastništvo rezervatov se konča.
  152. Rezervati so razkosani
    v 65 hektarjev velike kose
  153. in razdeljeni posameznim indijancem
  154. z odpisanim presežkom.
  155. Plemena so izgubila milijone hektarov.
  156. Ameriške sanje
    o individualnem latništvu zemlje
  157. so se izkazale za premeten način
  158. razdelitve rezervatov,
    dokler ni ostalo nič.
  159. Ta poteza je uničila rezervate,
  160. omogočila je nadaljno razdelitev
    in prodajo
  161. z vsako naslednjo generacijo.
  162. Večina ostale zemlje
  163. in veliko parcel znotraj meja rezervata
  164. so sedaj v rokah belih lastnikov rančov.
  165. Ponovno gre
    najboljši del zemlje wasichuju.
  166. 1890, datum, za katerega verjamem,

  167. da je najpomembnejši v tej predstavitvi.
  168. To je leto pokola pri Ranjenem kolenu.
  169. 29. decembra
  170. so vojaki ZDA obkolili tabor Sioux
    pri zalivu Ranjeno koleno.
  171. in poklali poglavarja Big Foot-a
  172. in 300 vojnih ujetnikov
  173. z uporabo novega, hitro-strelnega orožja,
  174. ki je streljalo granate,
  175. imenovanega top Hotchkiss.
  176. Za to, tako imenovano "bitko",
  177. je bilo 20 kongresnih častnih
    Medalj za hrabrost
  178. dodeljenih 7. konjenici.
  179. Do današnjega dne
  180. je to največje število Častnih medalj,
  181. ki so bile kdajkoli podeljene
    za eno samo bitko.
  182. Več Častnih medalj je bilo podeljenih
  183. za pokol žensk in otrok,
  184. kot za katerokoli bitko
    v prvi svetovni vojni,
  185. drugi svetovni vojni,
  186. Koreji, Vietnamu,
  187. Iraku ali Afganistanu.
  188. Pokol pri Ranjenem kolenu
  189. predstavlja konec vojn z Indijanci.
  190. Kadarkoli obiščem mesto
  191. množičnega groba pri Ranjenem kolenu,
  192. ga vidim ne samo kot grob
  193. za Lakoto ali za Siouxe,
  194. ampak kot grob za vse staroselce.
  195. Sveti mož, Črni los, je rekel,

  196. "Takrat nisem vedel,
  197. kaj vse se je končalo.
  198. Ko sedaj gledam nazaj,
  199. na svoja stara leta,
  200. lahko še vedno vidim
    poklane ženske in otroke,
  201. kako ležijo na kupih in razsejani,
  202. po vsej krivi soteski,
  203. tako živo, kot sem jih videl
  204. z mladimi očmi.
  205. In vidim, da je takrat v krvavem blatu
    umrlo še nekaj drugega
  206. in je bilo pokopano v viharju:
  207. Sanje ljudi so umrle tam,
  208. in te sanje so bile prelepe."
  209. S tem dogodkom

  210. se je začelo novo obdobje
    ameriških staroselcev.
  211. Vse se lahko meri
  212. pred Ranjenim kolenom in po njem.
  213. Ker je v tistem trenutku,
  214. s prsti na sprožilcih Hotchkiss topov,
  215. vlada ZDA odkrito razglasila
    svoje stališče do pravic staroselcev.
  216. Naveličani so bili sporazumov.
  217. Naveličani so bili svetih hribov.
  218. Naveličani so bili plesa duhov.
  219. In naveličani so bili
    vseh nevšečnosti s Siouxi.
  220. Zato so ven privlekli topove.
  221. "Bi zdaj rad bil Indijanec?" so rekli,
  222. s prstom na sprožilcu.
  223. 1900:
  224. Populacija Ameriških Indijancev
    je dosegla najnižjo točko--
  225. manj kot 250 000,
  226. v primerjavi z osmimi milijoni
  227. leta 1492.
  228. Previjmo naprej.

  229. 1980:
  230. O najdaljšem sodnem primeru
    v zgodovini ZDA,
  231. narod Sioux proti ZDA,
  232. je razsodilo Vrhovno sodišče ZDA.
  233. Sodišče je odločilo,
    da ko so Siouxe premestili v rezervate,
  234. in je bilo sedem milijonov arov
    njihove zemlje
  235. dostopne rudosledcem in naseljevalcem,
  236. so bili pogoji drugega
  237. sporazuma pri Fort Laramie kršeni.
  238. Sodišče je razsodilo,
  239. da so bili Črni hribi vzeti ilegalno
  240. in da mora biti prvotna cena z obrestmi
  241. plačana narodu Sioux.
  242. Kot plačilo za Črne hribe
  243. je sodišče dodelilo samo
    106 milijonov dolarjev
  244. narodu Sioux.
  245. Siouxi so denar zavrnili z bojnim krikom:
  246. "Črni hribi niso naprodaj."
  247. 2010:

  248. statistični podatki o staroselcih danes,
  249. več kot stoletje
    po pokolu pri Ranjenem Kolenu,
  250. odkrivajo zapuščino kolonizacije,
  251. prisilne migracije
  252. in kršitve sporazmov.
  253. Brezposelnost na rezervatu Pine Ridge
  254. se giblje med 85 in 90 odstotki.
  255. Urad za naselitve ne more
    zgraditi novih objektov
  256. in že obstoječi objekti razpadajo.
  257. Mnogi so brez domov,
  258. in če imajo dom,
    so stlačeni v razpadajoče zgradbe,
  259. tudi s po petimi družinami.
  260. 39 odstotkov domov na Pine Ridge-u
  261. nima elektrike.
  262. Vsaj 60 odstotkov domov na rezervatu
  263. ima črno plesen.
  264. Več kot 90 odstotkov populacije
  265. živo pod mejo revščine.
  266. Pojavljanje tuberkuloze na Pine Ridgeu
  267. je približno osemkrat višje
    kot povprečno v ZDA.
  268. Umrljivost novorojenčkov
  269. je najvišja na celini,
  270. in je približno trikrat višja
    od povprečja v ZDA.
  271. Rak materničnega vratu
    je petkrat bolj pogost
  272. kot je povprečje v ZDA.
  273. 70 odstotkov otrok šole ne dokonča.
  274. Menjave učiteljev
  275. so osemkrat bolj pogoste
    kot povprečno v ZDA.
  276. Pogosto stari starši vzgajajo svoje vnuke,
  277. ker jih starši zaradi alkoholizma,
  278. nasilja v družini in vsesplošne apatije
  279. niso zmožni vzgajati.
  280. 50 odstotkov populacije starejše od 40 let
  281. ima sladkorno bolezen.
  282. Pričakovana življenjska doba za moške
  283. je med 46
  284. in 48 let--
  285. približno enaka
  286. kot v Afganistanu in Somaliji.
  287. Zadnje poglavje vsakega uspešnega genocida

  288. je tisto, ko zatiralec
  289. lahko dvigne roke in reče,
  290. "Moj bog, kaj ti ljudje počnejo sami sebi?
  291. Pobijajo drug drugega.
  292. Ubijajo sebe,
  293. medtem ko jih mi gledamo umirati."
  294. Tako smo postali lastniki Združenih držav.
  295. To je zapuščina
  296. manifesta usode.
  297. Zaporniki se še rojevajo
  298. v taborišča vojnih ujetnikov
  299. dolgo potem, ko stražarjev več ni.
  300. To so kosti, ki ostanejo,
  301. ko je pobrano najboljše meso.
  302. Pred dolgim časom
  303. so niz dogodkov
  304. začeli ljudje,
    ki izgledajo kot jaz, wasichu,
  305. neučakani, da si vzamejo zemljo in vodo,
  306. in zlato v hribih.
  307. Ti dogodki so vodili v efekt domin,
  308. ki se še ni končal.
  309. Čeprav se kot dominantna družba
    počutimo odmaknjeni

  310. od masakra leta 1890,
  311. ali od niza prelomljenih sporazumov
    pred 150 leti,
  312. vas moram še vedno vprašati,
  313. kako se počutite glede
    današnjih statistik?
  314. Kaj je povezava
  315. med temi podobami trpljenja
  316. in med zgodovino, ki sem vam jo prebral?
  317. in koliko te zgodovine
  318. si morate lastiti?
  319. Je karkoli od tega zdaj vaša odgovornost?
  320. Rekli so mi, da mora obstajati nekaj,
    kar lahko storimo.
  321. Mora biti nek poziv k ukrepanju.
  322. Ker predolgo že stojim na robu
  323. zadovoljen kot priča,
  324. samo fotografiram.
  325. Ker se rešitev zdi
    tako daleč v preteklosti,
  326. da bi potreboval časovni stroj,
  327. da bi jih dosegel.
  328. Trpljenja staroselcev

  329. ni enostavno popraviti.
  330. Za to se ne morejo zavzeti vsi,
  331. kot se zavzamejo za Haiti,
  332. ali končanje AIDSa, ali boj proti lakoti.
  333. "popravilo", kot bi rekli temu,
  334. je morda veliko težje za dominantno družno
  335. kot, recimo, ček za 50$
  336. ali cerkveni obisk,
  337. da bi prebarvali z grafiti prekrite hiše,
  338. ali pa predmestna družina,
  339. ki daruje škatlo starih oblačil,
    ki jih niti več nočejo.
  340. Kje smo torej?
  341. Skomigamo z rameni v temi?
  342. Združene države

  343. še naprej vsak dan
  344. kršijo pogoje
  345. iz let 1851 in 1868
  346. sporazumov Fort Laramie z Lakoto.
  347. Moj poziv k dejanjem danes --
  348. moja TED želja -- je tole:
  349. Spoštujte sporazume.
  350. vrnite Črne Griče.
  351. Ni vaša stvar kaj počnejo z njimi.
  352. (Aplavz)