Mit o Pandorini skrinjici - Iseult Gillespie

Za celotno lekcijo poglej:
https://ed.ted.com/lessons/the-myth-of-pandora-s-box-iseult-gillespie

Pandora je bila prva smrtna ženska, ki ji je vdihnil življenje Hefest, bog ognja. Bogovi so ji podarili jezikovne, obrtne sposobnosti in darove čustvovanja. Od Zeusa je prejela dve darili: lastnost radovednost in težko skrinjico, katere pokrov je bil dobro privit, da je ne bi odprla. Toda kakšnega zaklada človeške oči ne bi mogle nikoli videti in zakaj je bil v njeni skrbi? Iseult Gillespie raziskuje skrivnost Pandorine skrinjice.

Lekcija Iseulta Gillespieja, režija Silvia Prietov.

Radovednost:

blagoslov ali prekletstvo?

Paradoksalnost te lastnosti

je bila poosebljena, za stare Grke,

v mističnem liku Pandore.

Legenda pravi

da je bila prva smrtna ženska,

ki je zaradi svoje izrazite radovednosti,
pognala v tek pretresljive dogodke.

Pandori je vdahnil življenje
Hefajst, bog ognja,

ki se je obrnil k svojim božanskim
spremljevalcem, da bi jo naredili izjemno.

Od Afrodite je prejela
dar globokega čustvovanja,

od Hermesa, je pridobila
mojstrstvo nad jezikom.

Atena jo je obdarila z darom obrtništva
in pozornosti na detajle,

in Hermes ji je dal ime.

Na koncu ji je Zevs podaril dve darili.

Prvo je bilo lastnost radovednosti,

ki se je naselilo v njenem duhu
in jo vneto poslalo v svet.

Drugo je bilo težka skrinjica,
okrasno ukrivljena, težka za držanje -

in nepredušno zaprta.

Ampak vsebina, ji je požugal Zevs,
ni za oči smrtnikov.

Skrinjice ni smela odpreti
pod nobenim pogojem.

Na Zemlji je Pandora srečala in se
zaljubila v Epimeteja, nadarjenega titana,

ki mu je bila zadana naloga oblikovati
naravo po Zevsovih navodilih.

Poleg je delal
njegov brat Prometej,

ki je ustvaril prve ljudi,

a bil za vedno kaznovan,
ker jim je podaril ogenj.

Epimetej je obupno pogrešal brata,

toda v Pandori je našel drugo,
ognjevito dušo za druženje.

Pandora je bila navdušena
nad življenjem na Zemlji.

Zlahka je izgubila fokus
in postala nepotrpežljiva,

zaradi želje po znanju
in raziskovanju svoje okolice.

Pogosto je pomislila na
vsebino zapečatene skrinjice.

Kakšen zaklad je bil tako velik, da ga
človeške oči nikoli ne bi smele videti,

in zakaj je bil zaupan v njeno skrb?

Srbeli so jo prsti. Odprla bi skrinjico.

Včasih je bila prepričana,
da je slišala šepetanje glasov,

in vsebino, ki je ropota notri,

kot da se želi osvoboditi.

Njena enigma jo je spravljala v norost.

Sčasoma je Pandora postajala vedno bolj
in bolj obsedena s skrinjico.

Zdelo se je, da jo sila, močnejša od nje,
vedno bolj privablja k skrinjici,

in v kateri odmeva njeno ime
glasneje in glasneje.

Nekega dni ni več zmogla.

Stran od Epimeteja,

je strmela v mistično skrinjico.

Samo na hitro bo pogledala notri,

in potem se lahko
znebi teh misli za vedno....

Toda ob prvi razpoki na pokrovu,
se je skrinjica na stežaj odprla.

Pošastna bitja in grozljivi zvoki

so prihajali iz oblaka dima, ki je
zavihral okoli nje, vreščaje in pokajoče.

Polna groze,

je Pandora tepla po zraku v upanju,
da jih usmeri nazaj v njihov zapor.

Toda bitja so se izmuznila
s strašnim oblakom.

Ko so se valili stran,
so jo obšle zle slutnje.

Zevs je uporabil skrinjico kot zapor

za vse zle sile in trpljenja,
ki jih je ustvaril -

in enkrat izpuščene,

ne morejo biti več zadržane.

Medtem ko je jokala,

je Pandora slišala
odmev znotraj skrinjice.

To ni bilo grozno šepetanje demonov,

ampak lahkotno zvončkljanje,
ki se je zdelo da ji lajša tesnobo.

Ko je ponovno dvignila pokrov
in pokukala v skrinjico,

je posijal ven topli žarek svetlobe
in odletel stran.

Ko je opazovala svetlobo utripati,
zaradi zla, ki ga je izpustila,

so bile Pandorine bolečine ublažene.

Vedela je,
da je odprtje skrinjice nepovratno -

je ven spustila tudi upanje, da bo kljub težavam
lahko omilila njen učinek.

Danes Pandorina skrinjica
predstavlja ekstremne posledice

pri igranjem z neznanim -

Pandorina goreča radovednost
prav tako ponazarja dvojnost

ki leži v srcu
človeške želje po poizvedovanju.

Ali smo zavezani k temu,
da raziščemo vse, česar ne vemo,

da rudarimo zemljo za več,

ali je nekateri skrivnosti

bolje pustiti nerazrešene?