Return to Video

Zakaj imajo zdravila pogosto nevarne stranske učinke za ženske

  • 0:01 - 0:03
    Vsi obiskujemo zdravnike.
  • 0:05 - 0:09
    In slepo verjamemo
  • 0:09 - 0:13
    da preiskave, ki jih opravijo
    in zdravila, ki jih predpišejo
  • 0:13 - 0:16
    temeljijo na znanstvenih dokazih --
  • 0:16 - 0:19
    dokazih, ki naj bi nam pomagali.
  • 0:20 - 0:26
    V resnici pa to ne drži za vsakogar.
  • 0:27 - 0:28
    Kaj pa, če vam povem,
  • 0:28 - 0:32
    da so medicinski izsledki
    iz zadnjih nekaj stoletij,
  • 0:32 - 0:36
    zasnovani le na polovici populacije?
  • 0:36 - 0:38
    Sem specialistka urgentne medicine.
  • 0:39 - 0:42
    Izurjena sem bila za ukrepanje
    v nujnih medicinskih primerih.
  • 0:43 - 0:47
    Rešujem življenja. Ni to super?!
  • 0:48 - 0:52
    Ja, res je veliko prehladov
    in udarjenih nožnih prstov,
  • 0:52 - 0:55
    ampak vsem, ki pridejo
    v urgentno ambulanto,
  • 0:55 - 0:58
    opravimo enake preiskave,
  • 0:58 - 1:00
    predpišemo enaka zdravila,
  • 1:00 - 1:04
    brez da bi pomislili
    na spol svojih pacientov.
  • 1:05 - 1:07
    Zakaj le?
  • 1:07 - 1:11
    Nikoli nas niso učili, da obstajajo
    razlike med moškimi in ženskami.
  • 1:11 - 1:15
    Nedavna študija vladne odgovornosti
    je pokazala, da je 80 % zdravil
  • 1:15 - 1:18
    s trga odstranjenih
  • 1:18 - 1:20
    zaradi stranskih učinkov pri ženskah.
  • 1:21 - 1:23
    Razmislimo o tem.
  • 1:23 - 1:27
    Zakaj ugotavljamo
    stranske učinke pri ženskah
  • 1:27 - 1:31
    šele po tem, ko je zdravilo že na trgu?
  • 1:31 - 1:37
    Veste, da so potrebna leta,
    da iz ideje razvijemo zdravilo,
  • 1:37 - 1:40
    ki ga testiramo sprva
    na celicah v laboratoriju,
  • 1:40 - 1:42
    nato na živalih,
  • 1:42 - 1:44
    potem na ljudeh,
  • 1:45 - 1:48
    in nato sledi še proces
    nadzora pred odobritvijo.
  • 1:48 - 1:53
    Šele nato je zdravilo na
    voljo zdravnikom za predpisovanje.
  • 1:54 - 1:58
    Da sploh ne omenjam
    milijonov in milijard dolarjev,
  • 1:58 - 2:00
    ki so potrebni za financiranje
    takšnega procesa.
  • 2:02 - 2:05
    Zakaj torej odkrivamo
    nesprejemljive stranske učinke
  • 2:05 - 2:09
    pri polovici populacije po tem,
    ko smo opravili ta celoten proces?
  • 2:11 - 2:12
    Kaj se dogaja?
  • 2:13 - 2:17
    Izkaže se, da so tiste celice,
    ki jih uporabljamo v laboratoriju,
  • 2:17 - 2:19
    moške celice,
  • 2:19 - 2:22
    da so živali, ki jih uporabljamo
    v živalskih študijah, samci
  • 2:22 - 2:27
    in da so tudi klinične študije opravljene
    skoraj izključno na moških pacientih.
  • 2:29 - 2:35
    Zakaj pa so moški postali modeli
    za naše medicinske raziskave?
  • 2:35 - 2:39
    Oglejmo si en medijsko razvpit primer.
  • 2:39 - 2:42
    Gre za sedativ z imenom Ambien.
  • 2:42 - 2:47
    Ambien je na tržišče prišel
    pred več kot dvajsetimi leti
  • 2:47 - 2:51
    in je bil od tedaj predpisan
    na stotinam milijonov pacientov,
  • 2:52 - 2:56
    predvsem pa ženskam, saj imajo
    ženske pogosteje motnje spanja.
  • 2:57 - 2:59
    V zadnjem letu pa je
  • 2:59 - 3:03
    Agencija za hrano in zdravila
    priporočila prepolovitev doze,
  • 3:03 - 3:06
    vendar le pri ženskah.
  • 3:06 - 3:08
    Saj so ugotovili, da ženske
    zdravilo presnavljajo
  • 3:08 - 3:11
    počasneje kot moški.
  • 3:11 - 3:13
    Zato se zjutraj zbudijo
  • 3:13 - 3:17
    z več aktivnega zdravila v telesu,
  • 3:17 - 3:21
    so še omotične,
    ko se usedejo za volan avtomobila
  • 3:21 - 3:24
    in zato tudi bolj
    ogrožene za prometne nesreče.
  • 3:25 - 3:29
    Ne morem si pomagati, da ne bi pomislila,
  • 3:29 - 3:34
    koliko mojih pacientov, za katere sem
    skrbela v preteklih letih,
  • 3:34 - 3:37
    je bilo udeleženih v prometnih nesrečah,
  • 3:37 - 3:40
    ki bi se jih dalo preprečiti,
  • 3:40 - 3:45
    če bi to analizo zdravila naredili
    in primerno ukrepali pred dvajsetimi leti,
  • 3:45 - 3:47
    ko je zdravilo prišlo na tržišče.
  • 3:49 - 3:52
    Kaj vse še moramo analizirati po spolu?
  • 3:53 - 3:55
    Česa vsega še ne vemo?
  • 3:58 - 4:01
    Druga svetovna vojna je
    prinesla veliko sprememb
  • 4:01 - 4:04
    in ena izmed njih je bila
    potreba po zaščiti ljudi
  • 4:04 - 4:08
    pred sodelovanjem v medicinskih
    raziskavah brez pristanka.
  • 4:09 - 4:13
    Zato so določili nekatere nujno
    potrebne smernice oziroma pravila.
  • 4:13 - 4:18
    Med drugim so želeli
    zaščititi ženske v rodni dobi
  • 4:18 - 4:21
    pred sodelovanjem v medicinskih študijah.
  • 4:22 - 4:27
    Bali so se, da se bo med
    študijo kaj pripetilo zarodku.
  • 4:27 - 4:29
    Kdo bi bil odgovoren za to?
  • 4:30 - 4:32
    Takrat so znanstveniki pravzaprav menili,
  • 4:33 - 4:35
    da je ta uredba pravi blagoslov,
  • 4:35 - 4:40
    kajti moška telesa so precej homogena.
  • 4:41 - 4:44
    Pri moških ni stalno spreminjajočih-se
    ravni hormonov,
  • 4:44 - 4:48
    ki bi motile jasne podatke,
    pridobljene le od moških.
  • 4:49 - 4:52
    Tako je bilo preprosteje. In ceneje.
  • 4:54 - 4:56
    Da sploh ne omenjam, da so takrat mislili,
  • 4:57 - 5:01
    da so si moški in ženske
    enaki v vseh pogledih,
  • 5:01 - 5:04
    razen v spolnih organih in hormonih.
  • 5:05 - 5:08
    Padla je odločitev:
  • 5:09 - 5:13
    medicinske raziskave
    so opravljali na moških,
  • 5:13 - 5:15
    rezultate pa kasneje
    uporabljali na ženskah.
  • 5:17 - 5:21
    Kaj pa je to pomenilo za
    koncept ženskega zdravja?
  • 5:21 - 5:25
    Zdravstvena oskrba žensk,
    je postala sinonimna z reprodukcijo:
  • 5:25 - 5:30
    prsmi, jajčniki, maternico in nosečnostjo.
  • 5:30 - 5:33
    Temu danes rečemo "bikini medicina."
  • 5:34 - 5:37
    In tako je ostalo do
    osemdesetih let 20. stoletja,
  • 5:37 - 5:41
    ko so medicinska skupnost
  • 5:41 - 5:45
    in javnozdravstveni zakonodajalci
    spoznali,
  • 5:45 - 5:49
    da so ženskam z izključitvijo
    iz medicinskih raziskav,
  • 5:49 - 5:53
    povzročili škodo.
  • 5:53 - 5:55
    Saj z izjemo reprodukcije,
  • 5:55 - 5:58
    ni bilo nič znanega o edinstvenih potrebah
  • 5:58 - 5:59
    ženskih pacientk.
  • 6:01 - 6:07
    Od tedaj smo odkrili ogromno dokazov,
  • 6:07 - 6:12
    ki kažejo številne razlike med
    moškimi in ženskami na vseh področjih.
  • 6:17 - 6:20
    Veste, v medicini imamo izrek:
  • 6:20 - 6:23
    "Otroci niso le pomanjšani odrasli."
  • 6:25 - 6:27
    Ta izrek nam služi v opomin,
  • 6:27 - 6:31
    da imajo otroci dejansko drugačno
    fiziologijo kot normalni odrasli.
  • 6:33 - 6:38
    Zaradi tega je tudi nastala
    medicinska specializacija pediatrija.
  • 6:38 - 6:44
    Sedaj na otrocih tudi izvajamo raziskave,
    da bi izboljšali njihova življenja.
  • 6:45 - 6:48
    Vem, da enako lahko rečemo tudi za ženske.
  • 6:48 - 6:53
    Ženske niso le moški s prsmi in jajčniki,
  • 6:55 - 6:58
    pač pa imajo lastno
    anatomijo in fiziologijo,
  • 6:58 - 7:02
    ki sta vredni enako
    intenzivnega preučevanja.
  • 7:03 - 7:06
    Vzemimo na primer srčnožilni sistem.
  • 7:07 - 7:11
    Na tem področju si zelo
    močno prizadevajo odkriti
  • 7:11 - 7:15
    zakaj imajo moški in ženske drugačne
    oblike srčnih kapi.
  • 7:16 - 7:21
    Bolezni srca so najpogostejši vzrok
    smrti tako pri moških kot pri ženskah,
  • 7:21 - 7:26
    vendar, v primerjavi z moškimi, več žensk
    umre v prvem letu po srčni kapi.
  • 7:27 - 7:31
    Moški bodo potožili, da imajo
    tiščočo bolečino v prsih...
  • 7:31 - 7:34
    kot bi jim slon sedel na prsih.
  • 7:34 - 7:36
    In mi rečemo, da je to tipično.
  • 7:38 - 7:41
    Tudi ženske občutijo bolečino v prsih.
  • 7:41 - 7:47
    A ženske pogosteje kot moški potožijo,
    da se "enostavno ne počutijo dobro,"
  • 7:49 - 7:52
    "ne morejo zajeti dovolj sape,"
  • 7:52 - 7:54
    "so zadnje čase zelo utrujene."
  • 7:55 - 7:58
    In iz nekega razloga mi
    to označimo za atipično,
  • 7:58 - 8:02
    čeprav, kot sem že omenila,
    ženske predstavljajo polovico populacije.
  • 8:04 - 8:09
    Kateri dokazi nam torej
    pomagajo pojasniti te razlike?
  • 8:10 - 8:13
    Če si ogledamo anatomijo
  • 8:13 - 8:19
    vidimo, da so krvne žile okoli srca
    pri ženskah manjše kot pri moških
  • 8:19 - 8:23
    in razvoj bolezni v teh žilah je drugačen
  • 8:23 - 8:25
    pri ženskah v primerjavi z moškimi.
  • 8:26 - 8:31
    Tudi testi, ki jih uporabljamo za
    določanje ogroženosti za srčno kap,
  • 8:31 - 8:36
    so bili prvotno zasnovani, preizkušeni
    in izpopolnjeni za moške
  • 8:36 - 8:39
    in posledično pri ženskah ne
    delujejo enako dobro.
  • 8:40 - 8:43
    In če si sedaj ogledamo še zdravila...
  • 8:43 - 8:47
    pogosto uporabljena zdravila,
    na primer Aspirin.
  • 8:48 - 8:52
    Aspirin dajemo zdravim moškim,
    da preprečimo srčno kap.
  • 8:52 - 8:57
    Ampak ali veste, da je predpisovanje
    Aspirina zdravim ženskam
  • 8:57 - 8:58
    v resnici škodljivo?
  • 9:00 - 9:03
    Kar nam ta primer pove, je,
  • 9:03 - 9:06
    da je to le vrh ledene gore.
  • 9:07 - 9:11
    Urgentna medicina je
    naglo razvijajoče-se področje.
  • 9:12 - 9:15
    Na koliko življenjsko pomembnih
    področjih medicine,
  • 9:15 - 9:19
    na primer rakavih boleznih in infarktih,
  • 9:19 - 9:23
    obstajajo pomembne razlike med spoloma,
    ki bi jih lahko s pridom uporabljali?
  • 9:24 - 9:29
    Celo pri vprašanju zakaj so
    nekateri pogosteje prehlajeni
  • 9:29 - 9:31
    kot ostali.
  • 9:31 - 9:35
    Ali zakaj protibolečinska zdravila
    pri tistih udarninah prstov
  • 9:35 - 9:38
    nekaterim pomagajo, drugim pa ne.
  • 9:41 - 9:47
    Inštitut za Medicino pravi,
    da ima vsaka celica spol.
  • 9:48 - 9:49
    Kaj to pomeni?
  • 9:51 - 9:53
    Spol je DNA.
  • 9:53 - 9:57
    Spol v socialnem smislu, pa označuje
    kako se človek predstavlja v družbi.
  • 9:58 - 10:00
    Ta dva koncepta se ne ujemata vedno,
  • 10:00 - 10:04
    kar opazimo pri transseksualni populaciji.
  • 10:05 - 10:10
    Pomembno pa se je zavedati,
    da od trenutka spočetja
  • 10:10 - 10:12
    vsaka celica v našem telesu,
  • 10:12 - 10:15
    kožna, srčna, pljučna ali celica las,
  • 10:15 - 10:18
    vsebuje našo edinstveno DNA
  • 10:18 - 10:22
    in ta DNA vključuje kromosome,
    ki določajo
  • 10:22 - 10:27
    ali bomo postali moški ali ženska.
  • 10:28 - 10:30
    Včasih so mislili,
  • 10:30 - 10:34
    da spolni kromosomi na sliki,
  • 10:34 - 10:38
    XY za moške, XX za ženske,
  • 10:38 - 10:43
    določajo le, ali se bo človek
    rodil z jajčniki ali testisi.
  • 10:43 - 10:47
    Spolni hormoni,
    ki jih ta organa izdelujeta,
  • 10:47 - 10:51
    pa naj bi bili odgovorni za
    ostale razlike med spoloma.
  • 10:53 - 10:58
    Danes pa vemo, da je ta teorija napačna,
  • 10:58 - 11:00
    oziroma vsaj nepopolna.
  • 11:00 - 11:05
    Na srečo so znanstveniki kot dr. Page
    iz Inštituta Whitehead,
  • 11:05 - 11:07
    ki raziskuje kromosom Y
  • 11:07 - 11:09
    in doktor Yang iz UCLA,
  • 11:09 - 11:15
    odkrili dokaze, da spolni kromosomi,
  • 11:15 - 11:17
    ki se nahajajo v vseh telesnih celicah,
  • 11:17 - 11:23
    ostanejo aktivni skozi celotno življenje
  • 11:25 - 11:28
    in bi lahko bili odgovorni za razlike
  • 11:28 - 11:30
    pri doziranju zdravil
  • 11:30 - 11:33
    ali za razlike med moškimi in ženskami pri
  • 11:33 - 11:37
    dovzetnosti za bolezni
    in resnosti bolezni.
  • 11:39 - 11:42
    Ta nova spoznanja spremenijo vse
  • 11:45 - 11:49
    in naloga znanstvenikov je, da nadaljujejo
    z odkrivanjem novih dokazov,
  • 11:49 - 11:53
    vendar pa je tudi naloga zdravnikov,
    da pričnejo uporabljati te podatke
  • 11:53 - 11:56
    ob bolnikovi postelji, še danes.
  • 11:57 - 11:58
    Takoj zdaj.
  • 12:01 - 12:04
    Da bi pomagala pri tem, sem
    soustanoviteljica nacionalne zveze
  • 12:04 - 12:07
    imenovane Spol: Skupnost za zdravje žensk,
  • 12:08 - 12:12
    kjer zbiramo vse te podatke,
    zato da so dostopni za poučevanje
  • 12:12 - 12:14
    in skrb za paciente.
  • 12:14 - 12:19
    Trudimo se vključiti tudi
    medicinske izobraževalne ustanove.
  • 12:20 - 12:21
    To je pomembno delo.
  • 12:22 - 12:27
    Spreminjmo način poučevanja medicine,
    ki je bil uveljavljen od samega začetka.
  • 12:29 - 12:31
    Vendar jaz verjamem vanje.
  • 12:32 - 12:37
    Vem, da bodo sprevideli koristnost
    vključitve razlik med spoloma
  • 12:38 - 12:39
    v sedanji učni načrt.
  • 12:41 - 12:45
    Gre se za to, da pravilno izučimo
    bodoče izvajalce zdravstvenih storitev.
  • 12:48 - 12:50
    Regionalno
  • 12:50 - 12:53
    pa sem soustanoviteljica divizije
    znotraj oddelka za urgentno medicino
  • 12:53 - 12:55
    tu na Univerzi Brown,
  • 12:55 - 12:58
    ki se imenuje Spol v urgentni medicini.
  • 12:58 - 13:03
    Tu izvajamo raziskave s katerimi
    ugotavljamo razlike med spoloma
  • 13:03 - 13:05
    v urgentnih stanjih,
  • 13:05 - 13:10
    na primer srčnih boleznih in kapi,
    sepsi in zlorabi prepovedanih drog.
  • 13:10 - 13:14
    Hkrati pa verjamemo, da je
    izobraževanje ključno.
  • 13:15 - 13:19
    Razvili smo vse-vključujoč
    model izobrazbe.
  • 13:19 - 13:25
    Imamo izobraževalne programe za zdravnike,
    medicinske tehnike, študente
  • 13:25 - 13:27
    in za paciente.
  • 13:28 - 13:32
    Kajti tega problema ne moremo prepustiti
    le izvajalcem zdravstvenih storitev.
  • 13:32 - 13:36
    Vsi imamo vlogo pri spreminjanju
    sedanjega stanja.
  • 13:37 - 13:41
    Moram pa vas posvariti,
    da to ni preprosto.
  • 13:42 - 13:43
    Pravzaprav je težko.
  • 13:45 - 13:50
    V bistvu želimo spremeniti način,
    kako razmišljamo o medicini,
  • 13:50 - 13:53
    zdravju in raziskovanju.
  • 13:54 - 13:57
    Spreminjamo naš odnos do
    zdravstvenega sistema.
  • 13:58 - 14:01
    A ni poti nazaj.
  • 14:01 - 14:05
    Vemo ravno dovolj,
  • 14:05 - 14:07
    da se zavedamo, da smo se prej motili.
  • 14:10 - 14:12
    Martin Luther King mlajši je rekel:
  • 14:12 - 14:17
    "Spremembe niso neizbežne,
  • 14:17 - 14:19
    zanje je potreben neprestan trud."
  • 14:20 - 14:23
    Prvi korak proti spremembi
    pa je zavedanje.
  • 14:24 - 14:28
    Ne gre se samo za izboljšanje
    zdravstvene oskrbe za ženske.
  • 14:29 - 14:34
    Gre za personalizirano, individualizirano
    zdravstveno oskrbo za vse.
  • 14:35 - 14:41
    Zavedanje tega lahko spremeni medicinsko
    oskrbo tako za moške kot za ženske.
  • 14:43 - 14:49
    Želim si, da od sedaj naprej vprašate
    svojega zdravnika
  • 14:49 - 14:53
    ali je terapija, ki jo prejemate,
    namenjena prav vašemu spolu.
  • 14:54 - 14:57
    Mogoče vam ne bodo znali odgovoriti...
  • 14:57 - 14:58
    še.
  • 14:59 - 15:03
    Ampak ta pogovor se je že začel
    in skupaj se lahko vsi učimo.
  • 15:04 - 15:08
    Zapomnite si, da je zame in moje
    kolege na tem področju
  • 15:08 - 15:10
    vaš spol pomemben.
  • 15:11 - 15:13
    Hvala vam.
  • 15:13 - 15:17
    (Aplavz)
Title:
Zakaj imajo zdravila pogosto nevarne stranske učinke za ženske
Speaker:
Alyson McGregor
Description:

večino preteklega stoletja, so bila odobrna zdravila testiranasamo na moških,kar je vodilo napačno doziranje in nesprejemljive stranske učinke pri ženskah. Pomombne fiziološke razlikemed moškimi in ženskami so šele pred nedavnim vzeli v obzir v medicinskem raziskovanju. Specialistka urgentne medicine Alyson McGregor preučuje terazlike in v tem navdušujočem govoru razglablja o o zgodovini za tem, kako je moški model postal okvir za medicinsko raziskovanje in kako lahko razumevanje razlik med moškim in žensko vodi v bolj učinkovito zdravljenje za oba spola.

more » « less
Video Language:
English
Team:
closed TED
Project:
TEDTalks
Duration:
15:29

Slovenian subtitles

Revisions