Return to Video

Spodletela debata o priseljencih v ZDA -- Kako lahko ustvarimo boljšo?

  • 0:00 - 0:05
    Zadnje čase pogosto slišimo,
    da se je zrušil imigracijski sistem.
  • 0:05 - 0:10
    Danes želim pokazati, da je spodletela
    debata o priseljencih,
  • 0:10 - 0:14
    in predlagati nove načine, na katere
    lahko skupaj ustvarimo boljšo.
  • 0:15 - 0:18
    S tem namenom bom predstavil
    nekaj novih vprašanj
  • 0:18 - 0:19
    o priseljenstvu,
  • 0:19 - 0:20
    Združenih državah Amerike
  • 0:20 - 0:22
    in svetu.
  • 0:22 - 0:27
    Vprašanja, ki bodo morda
    premaknila meje debate o priseljencih.
  • 0:27 - 0:32
    Ne bom začel z vročo debato,
    ki se odvija trenutno,
  • 0:32 - 0:36
    medtem ko so življenja in blaginja
    priseljencev v nevarnosti
  • 0:36 - 0:39
    tako na ameriški meji kot drugod.
  • 0:40 - 0:42
    Raje bom začel s svojo zgodbo
    s podiplomskega študija
  • 0:42 - 0:46
    v New Jerseyju, kjer sem sredi 90-ih
    študiral ameriško zgodovino,
  • 0:46 - 0:49
    ki jo zdaj poučujem kot profesor
    na Univerzi Vanderbilt
  • 0:49 - 0:51
    v Nashvillu, Tennessee.
  • 0:52 - 0:53
    Ko se nisem ukvarjal s študijem,
  • 0:53 - 0:55
    včasih da bi se izognil
    pisanju disertacije,
  • 0:55 - 0:58
    smo s prijatelji odšli v mesto
  • 0:58 - 1:03
    in delili letake v neonski barvi,
    s katerimi smo protestirali
  • 1:03 - 1:07
    proti zakonodaji, ki naj bi
    priseljencem odvzela pravice.
  • 1:07 - 1:10
    Naši letaki so bili
    iskreni in dobronamerni,
  • 1:10 - 1:13
    navedena dejstva so bila točna ...
  • 1:13 - 1:15
    Vendar se zdaj zavedam,
    da so bila tudi sporna.
  • 1:16 - 1:17
    Na letakih je pisalo:
  • 1:17 - 1:21
    "Ne odvzemite priseljencem
    pravice do javnega šolstva,
  • 1:21 - 1:24
    do zdravstvenih storitev,
    do mreže socialne varnosti.
  • 1:24 - 1:26
    Trdo delajo.
  • 1:26 - 1:28
    Plačujejo davke.
  • 1:28 - 1:29
    Spoštujejo zakone.
  • 1:29 - 1:32
    Socialnih storitev se poslužujejo
    redkeje od Američanov.
  • 1:33 - 1:35
    Zelo radi bi se naučili angleščine
  • 1:35 - 1:40
    in njihovi otroci služijo
    v ameriški vojski po vsem svetu."
  • 1:40 - 1:44
    Takšne argumente slišimo seveda vsak dan.
  • 1:44 - 1:47
    Priseljenci in njihovi zagovorniki
    se jih poslužujejo
  • 1:47 - 1:51
    pri soočanju s tistimi, ki bi radi
    kratili pravice priseljencem
  • 1:51 - 1:54
    ali jih celo izključili iz družbe.
  • 1:54 - 1:57
    Do določene mere je popolnoma smiselno,
  • 1:57 - 2:02
    da zagovorniki priseljencev uporabljajo
    takšne in podobne argumente.
  • 2:03 - 2:06
    Vendar mislim, da imajo takšni argumenti
  • 2:06 - 2:09
    dolgoročno, morda tudi kratkoročno,
    nasproten učinek.
  • 2:10 - 2:12
    Zakaj?
  • 2:12 - 2:14
    Ker je obramba sebe
    na nasprotnikovem ozemlju
  • 2:14 - 2:17
    vedno težka bitka.
  • 2:18 - 2:22
    Tako so bili naši letaki,
    ki smo jih delili,
  • 2:22 - 2:25
    in tako so različice omenjenih argumentov,
    ki jih slišimo danes,
  • 2:25 - 2:28
    nehote dejansko usmerjeni
    proti priseljencem.
  • 2:29 - 2:31
    Do nasprotnega učinka smo delno prišli
  • 2:31 - 2:34
    zaradi dojemanja priseljencev
    kot outsiderjev,
  • 2:34 - 2:37
    namesto da bi jih videli kot ljudi,
    ki so že pomemben del družbe,
  • 2:37 - 2:41
    kar bom poskušal predstaviti
    v naslednjih minutah.
  • 2:42 - 2:46
    Tistim, ki so sovražno nastrojeni
    proti priseljencem, ksenofobom,
  • 2:46 - 2:49
    je uspelo debato o priseljencih omejiti
  • 2:49 - 2:51
    na tri glavna vprašanja.
  • 2:52 - 2:57
    Prvo vprašanje se nanaša na to,
    ali so priseljenci uporabni.
  • 2:57 - 3:01
    Kako lahko priseljence izkoristimo?
  • 3:01 - 3:05
    Nas bodo naredili bogatejše in močnejše?
  • 3:06 - 3:09
    Ksenofob bo na ta vprašanja
    odgovoril nikalno --
  • 3:09 - 3:11
    priseljenci nam lahko ponudijo
    le malo ali nič.
  • 3:13 - 3:17
    Pri drugem vprašanju gre za to,
    ali so priseljenci drugačni.
  • 3:18 - 3:22
    Lahko priseljenci postanejo
    bolj podobni nam?
  • 3:23 - 3:25
    So zmožni postati bolj podobni nam?
  • 3:25 - 3:27
    So se sposobni asimilirati?
  • 3:27 - 3:29
    Se želijo asimilirati?
  • 3:29 - 3:32
    Tudi na ta vprašanja bi ksenofob
    odgovoril nikalno -
  • 3:32 - 3:36
    priseljenci so nespremenljivo
    drugačni od nas in manjvredni.
  • 3:37 - 3:42
    In tretje vprašanje se glasi,
    ali so priseljenci paraziti.
  • 3:43 - 3:46
    So nevarni za nas?
    Bodo izrabili naše vire?
  • 3:47 - 3:51
    V tem primeru bo ksenofob
    odgovoril pritrdilno --
  • 3:51 - 3:54
    priseljenci predstavljajo nevarnost za nas
    in črpajo naše bogastvo.
  • 3:56 - 4:00
    Menim, da so ta tri vprašanja
    in sovražen odziv ksenofobov na njih
  • 4:00 - 4:04
    postavili glavne okvire
    za debato o priseljencih.
  • 4:04 - 4:09
    Ta vprašanja so sama po sebi usmerjena
    proti priseljencem in etnocentrična.
  • 4:09 - 4:15
    Nastala so na podlagi hierarhične delitve
    na insiderje in outsiderje,
  • 4:15 - 4:16
    na nas in njih,
  • 4:16 - 4:19
    pri čemer smo pomembni samo mi,
  • 4:19 - 4:20
    oni ne.
  • 4:21 - 4:25
    In poleg kroga zavzetih etnocentrikov
  • 4:25 - 4:27
    daje tem vprašanjem moč in zagon
  • 4:27 - 4:31
    način, na katerega prodirajo v vsakdanjik
    kot navidezno neškodljiv občutek
  • 4:32 - 4:33
    nacionalne pripadnosti,
  • 4:33 - 4:36
    ki se aktivira, krepi
  • 4:36 - 4:38
    in nazadnje razvname.
  • 4:39 - 4:43
    Etnocentriki se zavežejo
    k močnemu razlikovanju
  • 4:43 - 4:46
    med insiderji in outsiderji.
  • 4:46 - 4:50
    Takšno razlikovanje je v osnovi način,
    kako se narodi definirajo.
  • 4:51 - 4:54
    Razkol med insiderji in outsiderji,
  • 4:54 - 4:59
    ki je pogosto najmočneje povezan
    z raso in religijo,
  • 4:59 - 5:02
    se lahko vedno še bolj
    poglobi in izkoristi.
  • 5:03 - 5:07
    In tako se lahko vpliv
    etnocentričnega pristopa razširi
  • 5:08 - 5:11
    ne samo med tistimi, ki se imajo
    za protipriseljensko nastrojene,
  • 5:11 - 5:16
    temveč presentljivo tudi med nekaterimi,
    ki ne zavračajo priseljencev.
  • 5:16 - 5:21
    Ko denimo zagovorniki pravic priseljencev
  • 5:21 - 5:24
    odgovarjajo na vprašanja,
    ki jih postavljajo etnocentriki,
  • 5:24 - 5:25
    se jih resno lotijo.
  • 5:25 - 5:28
    To pomeni, da ta vprašanja sprejmejo
    in s tem do določene mere
  • 5:29 - 5:32
    tudi protipriseljensko naravnanost,
    ki se skriva za njimi.
  • 5:32 - 5:36
    Ko resno obravnavamo ta vprašanja,
  • 5:36 - 5:40
    nevede podpiramo
    ozke in izključujoče okvirje
  • 5:40 - 5:42
    debate o priseljencih.
  • 5:43 - 5:45
    Kako smo prišli do tega?
  • 5:45 - 5:49
    Kako je to postal glavni način
    pogovora o priseljenstvu?
  • 5:50 - 5:51
    Za to je treba poznati ozadje,
  • 5:51 - 5:53
    pri tem nam bo pomagalo
    moje znanje iz zgodovine.
  • 5:53 - 6:00
    V prvem stoletju ameriške neodvisnosti,
  • 6:00 - 6:03
    je država naredila zelo malo
    pri omejevanju priseljevanja.
  • 6:03 - 6:06
    Pravzaprav so se številni politiki
    in delodajalci
  • 6:06 - 6:08
    močno trudili,
    da bi zaposlili priseljence,
  • 6:08 - 6:10
    ki bi zgradili industrijo
  • 6:10 - 6:14
    in delali kot naseljenci
    ter prevzeli kontinent.
  • 6:15 - 6:18
    Po koncu ameriške državljanske vojne
  • 6:18 - 6:23
    pa so bili vedno glasnejši in močnejši
    glasovi etnocentrikov.
  • 6:23 - 6:28
    Priseljenci iz Azije, Latinske Amerike,
    s Karibov in iz Evrope,
  • 6:28 - 6:31
    ki so kopali ameriške kanale,
  • 6:31 - 6:33
    kuhali Američanom večerje,
  • 6:33 - 6:35
    bojevali njihove bitke
  • 6:35 - 6:37
    in zvečer spravljali njihove otroke spat,
  • 6:37 - 6:40
    so bili soočeni z novo
    in intenzivno ksenofobijo.
  • 6:40 - 6:44
    Ta je zaznamovala priseljence
    kot stalne outsiderje,
  • 6:44 - 6:47
    katerim ni dovoljeno postati insiderji.
  • 6:48 - 6:51
    Do srede 20-ih let 20. stoletja
    so etnocentriki dosegli zmago
  • 6:51 - 6:53
    s sprejemanjem rasističnih zakonov,
  • 6:53 - 6:58
    ki so izobčili ogromno število
    ranljivih priseljencev in beguncev.
  • 6:59 - 7:02
    Priseljenci in njihovi zavezniki
    so se branili na vso moč,
  • 7:02 - 7:05
    vendar so naleteli na odpor
  • 7:05 - 7:08
    in se na nek način ujeli
    v etnocentrično mrežo.
  • 7:09 - 7:14
    Ko so ksenofobi trdili,
    da so priseljenci neuporabni,
  • 7:14 - 7:16
    so zagovorniki priseljencev
    trdili nasprotno.
  • 7:17 - 7:22
    Ko so ksenofobi obtožili priseljence,
    da so drugačni,
  • 7:22 - 7:24
    so zagovorniki obljubili,
    da se bodo asimilirali.
  • 7:26 - 7:32
    Ko so ksenofobi označili priseljence
    za nevarne parazite,
  • 7:32 - 7:35
    so zagovorniki poudarili
    lojalnost in poslušnost priseljencev,
  • 7:35 - 7:37
    njihovo trdo delo in njihovo gospodarnost.
  • 7:38 - 7:42
    Tudi ko so zagovorniki
    odprli vrata priseljencem,
  • 7:42 - 7:48
    so jih številni imeli za outsiderje,
    ki jih je treba pomilovati in rešiti,
  • 7:48 - 7:50
    jih postaviti na noge
  • 7:50 - 7:52
    in tolerirati,
  • 7:52 - 7:58
    nikoli pa niso bili enakovredno vključeni
    v pravice in bili spoštovani.
  • 7:59 - 8:06
    Po drugi svetovni vojni,
    predvsem od sredine 60-ih do danes,
  • 8:06 - 8:08
    so priseljenci in zagovorniki
    spremenili tok dogajanja,
  • 8:08 - 8:12
    s prekinitvijo omejitve
    iz sredine 20. stoletja
  • 8:12 - 8:16
    in vzpostavitvijo novega sistema,
    ki postavlja na prvo mesto
  • 8:16 - 8:18
    združitev družin, sprejem beguncev
  • 8:18 - 8:21
    in sprejem priseljencev
    s posebnimi kompetencami.
  • 8:22 - 8:23
    A kljub temu
  • 8:23 - 8:27
    jim ni uspelo bistveno spremeniti
    toka debate,
  • 8:27 - 8:30
    zato je ostala vpeta v istem okviru,
  • 8:30 - 8:35
    pripravljena na ponovno obravnavo,
    ko pridemo do kritičnega trenutka.
  • 8:36 - 8:38
    Ta debata je spodletela.
  • 8:39 - 8:43
    Stara vprašanja
    so škodljiva in razdiralna.
  • 8:43 - 8:46
    Kako bomo torej naredili korak naprej
    od te debate
  • 8:46 - 8:51
    do takšne, ki nas bo morebiti popeljala
    v svet, ki je bolj pravičen,
  • 8:51 - 8:52
    bolj pošten,
  • 8:52 - 8:54
    bolj varen?
  • 8:55 - 8:57
    Menim, da moramo narediti
  • 8:57 - 9:01
    eno najtežjih stvari,
    ki jih lahko naredi družba:
  • 9:01 - 9:05
    premakniti moramo meje tega,
    kdo velja,
  • 9:05 - 9:08
    čigavo življenje, čigave pravice
  • 9:08 - 9:11
    in čigavi uspehi štejejo.
  • 9:11 - 9:14
    Premakniti moramo meje.
  • 9:14 - 9:18
    Premakniti moramo meje nas.
  • 9:19 - 9:25
    Da bi to dosegli, moramo najprej vzeti
    pod drobnogled pogled na svet,
  • 9:25 - 9:27
    ki je široko razširjen,
    a izredno pomanjkljiv.
  • 9:27 - 9:29
    V skladu s tem pogledom na svet
  • 9:29 - 9:33
    obstaja notranjost znotraj državnih meja,
    znotraj naroda,
  • 9:33 - 9:37
    kjer živimo, delamo in se brigamo zase.
  • 9:38 - 9:41
    In obstaja zunanjost --
    to je vsepovsod drugod.
  • 9:42 - 9:45
    V okviru takšnega pogleda na svet
    se priseljenci, ko pridejo v državo,
  • 9:45 - 9:48
    premaknejo iz zunanjosti v notranjost,
  • 9:48 - 9:51
    vendar ostanejo outsiderji.
  • 9:51 - 9:55
    Vsaka pravica ali sredstva,
    ki jih priseljenci prejmejo,
  • 9:55 - 9:59
    se štejejo kot darovi od nas,
    in ne kot pravice.
  • 9:59 - 10:04
    Zlahka ugotovimo, zakaj je
    takšen pogled na svet tako razširjen.
  • 10:04 - 10:08
    Krepi se v našem vsakodnevnem načinu
    govora, delovanja in obnašanja,
  • 10:08 - 10:11
    da ne omenjam zemljevidov
    z označenimi mejami v šolskih učilnicah.
  • 10:12 - 10:15
    Težava takšnega pogleda na svet je v tem,
    da ne ustreza načinu,
  • 10:15 - 10:18
    na katerega svet dejansko deluje
  • 10:18 - 10:20
    in na katerega je deloval v preteklosti.
  • 10:21 - 10:26
    Neoporečno je, da so ameriški delavci
    zgradili bogastvo v družbi,
  • 10:26 - 10:28
    a so ga tudi priseljenci,
  • 10:28 - 10:31
    predvsem v nepogrešljivih sektorjih
    ameriškega gospodarstva, v katerih
  • 10:31 - 10:34
    je zaposlenih le malo Američanov,
    kot je kmetijstvo.
  • 10:35 - 10:36
    Od ustanovitve ZDA
  • 10:36 - 10:41
    so bili Američani del
    ameriške delovne sile.
  • 10:42 - 10:47
    Ustanovili so seveda družbene institucije,
  • 10:47 - 10:49
    ki zagotavljajo pravice.
  • 10:49 - 10:51
    A tudi priseljenci so del tega.
  • 10:51 - 10:54
    Bili so prisotni pri vsakem
    večjem družbenem gibanju,
  • 10:54 - 10:57
    denimo za državljanske pravice
    in združevanje delavcev,
  • 10:57 - 11:00
    katerih cilj je bil razširiti
    pravice v družbi za vsakogar.
  • 11:00 - 11:04
    Tako so priseljenci že vključeni v boj
  • 11:04 - 11:07
    za pravice, demokracijo in svobodo.
  • 11:08 - 11:12
    In nenazadnje se Američani
    in drugi prebivalci razvitih držav
  • 11:12 - 11:15
    niso brigali zase
  • 11:15 - 11:17
    in niso ostali znotraj svojih meja.
  • 11:17 - 11:19
    Niso spoštovali meja drugih držav,
  • 11:19 - 11:21
    temveč so vkorakali v njih s svojo vojsko,
  • 11:21 - 11:24
    zasedli teritorije in vire
  • 11:24 - 11:28
    ter izvlekli ogromne dobičke
    iz številnih držav,
  • 11:28 - 11:29
    iz katerih prihajajo priseljenci.
  • 11:30 - 11:36
    Potemtakem so priseljenci
    dejansko že del ameriške moči.
  • 11:37 - 11:42
    Pri tej delitvi na notranjost
    in zunanjost v naših glavah
  • 11:42 - 11:45
    ne gre za to, ali bodo države,
    ki sprejemajo priseljence,
  • 11:45 - 11:47
    odprle vrata v notranjost.
  • 11:48 - 11:50
    Priseljenci so že del notranjosti.
  • 11:50 - 11:53
    Gre za to, ali bodo ZDA in druge države
  • 11:53 - 11:57
    priseljencem omogočile
    dostop do pravic in sredstev,
  • 11:57 - 12:01
    pri ustvarjanju katerih
    so delo in aktivizem priseljencev
  • 12:01 - 12:05
    ter njihove domovine igrali ključno vlogo.
  • 12:06 - 12:09
    S takšnim novim pogledom na svet
  • 12:09 - 12:13
    se lahko lotimo skupka novih,
    težkih in nujno potrebnih vprašanj,
  • 12:13 - 12:17
    ki so popolnoma drugačna od prejšnjih.
  • 12:17 - 12:21
    Ta vprašanja bodo morda premaknila meje
    debate o priseljencih.
  • 12:23 - 12:27
    Nova tri vprašanja se nanašajo
    na delavske pravice,
  • 12:27 - 12:28
    na odgovornost
  • 12:28 - 12:30
    in na enakopravnost.
  • 12:33 - 12:36
    Glede delavskih pravic
    se lahko vprašamo sledeče:
  • 12:36 - 12:41
    Kako obstoječa politika
    priseljencem otežuje obrambo
  • 12:41 - 12:43
    in dopušča izkorščanje,
  • 12:43 - 12:46
    jim niža plače, odvzema pravice
    in zaščito?
  • 12:47 - 12:50
    Ko delodajalci priseljencem grozijo
    z zbori, pripori in deportacijami,
  • 12:50 - 12:53
    vedo, da jih lahko izkoriščajo,
  • 12:53 - 12:55
    da jim lahko grozijo
    z izročitvijo migracijskemu uradu
  • 12:55 - 12:57
    če se bodo pritoževali.
  • 12:57 - 13:00
    Ko se delodajalci zavedajo,
  • 13:00 - 13:03
    da lahko terorizirajo priseljence,
    ker so brez osebnih dokumentov,
  • 13:04 - 13:06
    postanejo le-ti glavna tarča izkoriščanja,
  • 13:06 - 13:09
    kar vpliva ne samo
    na priseljenske delavce,
  • 13:09 - 13:11
    temveč tudi na ostale zaposlene.
  • 13:12 - 13:15
    Drugo vprašanje se nanaša na odgovornost.
  • 13:16 - 13:20
    Kako so bogate
    in vplivne države, kot je ZDA,
  • 13:20 - 13:22
    priseljencem oteževale in onemogočale,
  • 13:22 - 13:26
    da ostanejo v svojih domovinah?
  • 13:26 - 13:30
    Pobrati svoje stvari in zapustiti domovino
    je težko in nevarno,
  • 13:30 - 13:33
    vendar številni priseljenci enostavno
    ne morejo ostati doma,
  • 13:33 - 13:36
    če želijo preživeti.
  • 13:36 - 13:37
    Vojne, trgovinski sporazumi
  • 13:37 - 13:40
    in potrošniške navade,
    zakoreninjene v razvitih državah,
  • 13:40 - 13:45
    igrajo kjučno in uničevalno vlogo pri tem.
  • 13:45 - 13:49
    Kakšno odgovornost imajo Združene države,
  • 13:49 - 13:51
    Evropska unija in Kitajska --
  • 13:51 - 13:53
    največji onesnaževalci
    z ogljikom - do milijonov ljudi,
  • 13:53 - 13:58
    ki so zaradi globalnega segrevanja
    že zapustili svoje domove?
  • 14:00 - 14:03
    In nenazadnje si moramo zastaviti
    vprašanja glede enakopravnosti.
  • 14:04 - 14:08
    Globalna neenakost je
    mučen in rastoč problem.
  • 14:08 - 14:11
    Razlike v prihodkih in bogastvu
    so vedno večje med ljudmi po celem svetu.
  • 14:12 - 14:15
    Odločilni faktor pri določanju,
    ali je nekdo bogat ali reven,
  • 14:15 - 14:16
    je bolj kot karkoli to,
  • 14:16 - 14:18
    v kateri državi je nekdo rojen.
  • 14:18 - 14:21
    To se zdi odlično,
    če smo rojeni v bogati državi.
  • 14:21 - 14:26
    V resnici pa pomeni
    izredno nepravično razdelitev
  • 14:26 - 14:31
    možnosti za dolgo, zdravo
    in izpolnjeno življenje.
  • 14:31 - 14:34
    Ko priseljenci pošljejo denar ali dobrine
    domov družinam,
  • 14:34 - 14:37
    igrajo pomembno vlogo
    pri manjšanju teh razlik,
  • 14:37 - 14:39
    četudi to ni dovolj.
  • 14:40 - 14:43
    A naredijo več kot vsi
  • 14:43 - 14:45
    tuji svetovni programi pomoči skupaj.
  • 14:47 - 14:49
    Začeli smo z etnocentričnimi vprašanji,
  • 14:49 - 14:52
    ki so zaznamovali priseljence
    kot predmete,
  • 14:52 - 14:54
    kot drugačne
  • 14:54 - 14:55
    in kot parazite.
  • 14:56 - 14:59
    Kam nas lahko odpeljejo nova vprašanja,
    ki se nanašajo
  • 14:59 - 15:01
    ki se nanašajo
  • 15:01 - 15:02
    na odgovornost
  • 15:02 - 15:04
    in na enakopravnost?
  • 15:04 - 15:09
    Ta vprašanja zavračajo usmiljenje
    in vodijo v pravičnost.
  • 15:10 - 15:14
    Ta vprašanja zavračajo
    etnocentrično in nacionalistično delitev
  • 15:14 - 15:15
    na nas in njih.
  • 15:15 - 15:18
    Pomagala nas bodo pripraviti
    na prihajajoče težave
  • 15:18 - 15:23
    in težave, ki nas že pestijo,
    kot je globalno segrevanje.
  • 15:23 - 15:27
    Ne bo lahko ignorirati vprašanj,
    ki so bila prisotna do zdaj,
  • 15:27 - 15:30
    in se usmeriti k novim.
  • 15:30 - 15:32
    Gre za veliko spremembo
  • 15:32 - 15:36
    in širitev mej v nas samih.
  • 15:37 - 15:41
    Potrebni bodo razum,
    iznajdljivost in pogum.
  • 15:41 - 15:44
    Stara vprašanja so nas dolgo spremljala,
  • 15:44 - 15:47
    zato ne bodo kar tako izginila
  • 15:47 - 15:49
    in ne bodo izginila čez noč.
  • 15:50 - 15:52
    Tudi če nam uspe spremeniti vprašanja,
  • 15:52 - 15:54
    bodo odgovori na njih zapleteni,
  • 15:54 - 15:57
    zahtevali bodo
    požrtvovalnost in kompromise.
  • 15:58 - 16:02
    V svetu neenakosti bomo morali
    vedno biti pozorni na to,
  • 16:02 - 16:05
    kdo se lahko pridruži debati
  • 16:05 - 16:06
    in kdo ne.
  • 16:07 - 16:09
    A meje debate o priseljencih
  • 16:09 - 16:11
    se lahko premaknejo.
  • 16:11 - 16:14
    Na nas je, da jih premaknemo.
  • 16:15 - 16:16
    Hvala.
  • 16:16 - 16:19
    (Aplavz)
Title:
Spodletela debata o priseljencih v ZDA -- Kako lahko ustvarimo boljšo?
Speaker:
Paul A. Kramer
Description:

Kako je lahko debata o priseljencih v ZDA postala tako razdiralna? V tem informativnem govoru nam zgodovinar in avtor Paul A. Kramer predstavlja, kako delitev na insiderje in outsiderje dominira v debati o priseljenstvu med Američani. Hkrati predlaga skupek novih vprašanj na temo priseljenstva, s katerimi bi lahko spremenili tok debate o tem, čigava življenja, čigave pravice in čigavi uspehi so pomembni.

more » « less
Video Language:
English
Team:
TED
Project:
TEDTalks
Duration:
16:31

Slovenian subtitles

Revisions