Slovenian subtitles

← Spodletela debata o priseljencih v ZDA -- Kako lahko ustvarimo boljšo?

Get Embed Code
27 Languages

Showing Revision 37 created 07/26/2020 by Nika Kotnik.

  1. Zadnje čase pogosto slišimo,
    da se je zrušil imigracijski sistem.
  2. Danes želim pokazati, da je spodletela
    debata o priseljencih,
  3. in predlagati nove načine, na katere
    lahko skupaj ustvarimo boljšo.
  4. S tem namenom bom predstavil
    nekaj novih vprašanj
  5. o priseljenstvu,
  6. Združenih državah Amerike
  7. in svetu.
  8. Vprašanja, ki bodo morda
    premaknila meje debate o priseljencih.
  9. Ne bom začel z vročo debato,
    ki se odvija trenutno,

  10. medtem ko so življenja in blaginja
    priseljencev v nevarnosti
  11. tako na ameriški meji kot drugod.
  12. Raje bom začel s svojo zgodbo
    s podiplomskega študija
  13. v New Jerseyju, kjer sem sredi 90-ih
    študiral ameriško zgodovino,
  14. ki jo zdaj poučujem kot profesor
    na Univerzi Vanderbilt
  15. v Nashvillu, Tennessee.
  16. Ko se nisem ukvarjal s študijem,
  17. včasih da bi se izognil
    pisanju disertacije,
  18. smo s prijatelji odšli v mesto
  19. in delili letake v neonski barvi,
    s katerimi smo protestirali
  20. proti zakonodaji, ki naj bi
    priseljencem odvzela pravice.
  21. Naši letaki so bili
    iskreni in dobronamerni,

  22. navedena dejstva so bila točna ...
  23. Vendar se zdaj zavedam,
    da so bila tudi sporna.
  24. Na letakih je pisalo:
  25. "Ne odvzemite priseljencem
    pravice do javnega šolstva,
  26. do zdravstvenih storitev,
    do mreže socialne varnosti.
  27. Trdo delajo.
  28. Plačujejo davke.
  29. Spoštujejo zakone.
  30. Socialnih storitev se poslužujejo
    redkeje od Američanov.
  31. Zelo radi bi se naučili angleščine
  32. in njihovi otroci služijo
    v ameriški vojski po vsem svetu."
  33. Takšne argumente slišimo seveda vsak dan.
  34. Priseljenci in njihovi zagovorniki
    se jih poslužujejo
  35. pri soočanju s tistimi, ki bi radi
    kratili pravice priseljencem
  36. ali jih celo izključili iz družbe.
  37. Do določene mere je popolnoma smiselno,
  38. da zagovorniki priseljencev uporabljajo
    takšne in podobne argumente.
  39. Vendar mislim, da imajo takšni argumenti

  40. dolgoročno, morda tudi kratkoročno,
    nasproten učinek.
  41. Zakaj?
  42. Ker je obramba sebe
    na nasprotnikovem ozemlju
  43. vedno težka bitka.
  44. Tako so bili naši letaki,
    ki smo jih delili,
  45. in tako so različice omenjenih argumentov,
    ki jih slišimo danes,
  46. nehote dejansko usmerjeni
    proti priseljencem.
  47. Do nasprotnega učinka smo delno prišli
  48. zaradi dojemanja priseljencev
    kot outsiderjev,
  49. namesto da bi jih videli kot ljudi,
    ki so že pomemben del družbe,
  50. kar bom poskušal predstaviti
    v naslednjih minutah.
  51. Tistim, ki so sovražno nastrojeni
    proti priseljencem, ksenofobom,
  52. je uspelo debato o priseljencih omejiti
  53. na tri glavna vprašanja.
  54. Prvo vprašanje se nanaša na to,
    ali so priseljenci uporabni.

  55. Kako lahko priseljence izkoristimo?
  56. Nas bodo naredili bogatejše in močnejše?
  57. Ksenofob bo na ta vprašanja
    odgovoril nikalno --
  58. priseljenci nam lahko ponudijo
    le malo ali nič.
  59. Pri drugem vprašanju gre za to,
    ali so priseljenci drugačni.

  60. Lahko priseljenci postanejo
    bolj podobni nam?
  61. So zmožni postati bolj podobni nam?
  62. So se sposobni asimilirati?
  63. Se želijo asimilirati?
  64. Tudi na ta vprašanja bi ksenofob
    odgovoril nikalno -
  65. priseljenci so nespremenljivo
    drugačni od nas in manjvredni.
  66. In tretje vprašanje se glasi,
    ali so priseljenci paraziti.

  67. So nevarni za nas?
    Bodo izrabili naše vire?
  68. V tem primeru bo ksenofob
    odgovoril pritrdilno --
  69. priseljenci predstavljajo nevarnost za nas
    in črpajo naše bogastvo.
  70. Menim, da so ta tri vprašanja
    in sovražen odziv ksenofobov na njih
  71. postavili glavne okvire
    za debato o priseljencih.
  72. Ta vprašanja so sama po sebi usmerjena
    proti priseljencem in etnocentrična.
  73. Nastala so na podlagi hierarhične delitve
    na insiderje in outsiderje,
  74. na nas in njih,
  75. pri čemer smo pomembni samo mi,
  76. oni ne.
  77. In poleg kroga zavzetih etnocentrikov
  78. daje tem vprašanjem moč in zagon
  79. način, na katerega prodirajo v vsakdanjik
    kot navidezno neškodljiv občutek
  80. nacionalne pripadnosti,
  81. ki se aktivira, krepi
  82. in nazadnje razvname.
  83. Etnocentriki se zavežejo
    k močnemu razlikovanju

  84. med insiderji in outsiderji.
  85. Takšno razlikovanje je v osnovi način,
    kako se narodi definirajo.
  86. Razkol med insiderji in outsiderji,
  87. ki je pogosto najmočneje povezan
    z raso in religijo,
  88. se lahko vedno še bolj
    poglobi in izkoristi.
  89. In tako se lahko vpliv
    etnocentričnega pristopa razširi
  90. ne samo med tistimi, ki se imajo
    za protipriseljensko nastrojene,
  91. temveč presentljivo tudi med nekaterimi,
    ki ne zavračajo priseljencev.
  92. Ko denimo zagovorniki pravic priseljencev
  93. odgovarjajo na vprašanja,
    ki jih postavljajo etnocentriki,
  94. se jih resno lotijo.
  95. To pomeni, da ta vprašanja sprejmejo
    in s tem do določene mere
  96. tudi protipriseljensko naravnanost,
    ki se skriva za njimi.
  97. Ko resno obravnavamo ta vprašanja,
  98. nevede podpiramo
    ozke in izključujoče okvirje
  99. debate o priseljencih.
  100. Kako smo prišli do tega?

  101. Kako je to postal glavni način
    pogovora o priseljenstvu?
  102. Za to je treba poznati ozadje,
  103. pri tem nam bo pomagalo
    moje znanje iz zgodovine.
  104. V prvem stoletju ameriške neodvisnosti,
  105. je država naredila zelo malo
    pri omejevanju priseljevanja.
  106. Pravzaprav so se številni politiki
    in delodajalci
  107. močno trudili,
    da bi zaposlili priseljence,
  108. ki bi zgradili industrijo
  109. in delali kot naseljenci
    ter prevzeli kontinent.
  110. Po koncu ameriške državljanske vojne
  111. pa so bili vedno glasnejši in močnejši
    glasovi etnocentrikov.
  112. Priseljenci iz Azije, Latinske Amerike,
    s Karibov in iz Evrope,
  113. ki so kopali ameriške kanale,
  114. kuhali Američanom večerje,
  115. bojevali njihove bitke
  116. in zvečer spravljali njihove otroke spat,
  117. so bili soočeni z novo
    in intenzivno ksenofobijo.
  118. Ta je zaznamovala priseljence
    kot stalne outsiderje,
  119. katerim ni dovoljeno postati insiderji.
  120. Do srede 20-ih let 20. stoletja
    so etnocentriki dosegli zmago

  121. s sprejemanjem rasističnih zakonov,
  122. ki so izobčili ogromno število
    ranljivih priseljencev in beguncev.
  123. Priseljenci in njihovi zavezniki
    so se branili na vso moč,
  124. vendar so naleteli na odpor
  125. in se na nek način ujeli
    v etnocentrično mrežo.
  126. Ko so ksenofobi trdili,
    da so priseljenci neuporabni,
  127. so zagovorniki priseljencev
    trdili nasprotno.
  128. Ko so ksenofobi obtožili priseljence,
    da so drugačni,
  129. so zagovorniki obljubili,
    da se bodo asimilirali.
  130. Ko so ksenofobi označili priseljence
    za nevarne parazite,
  131. so zagovorniki poudarili
    lojalnost in poslušnost priseljencev,
  132. njihovo trdo delo in njihovo gospodarnost.
  133. Tudi ko so zagovorniki
    odprli vrata priseljencem,
  134. so jih številni imeli za outsiderje,
    ki jih je treba pomilovati in rešiti,
  135. jih postaviti na noge
  136. in tolerirati,
  137. nikoli pa niso bili enakovredno vključeni
    v pravice in bili spoštovani.
  138. Po drugi svetovni vojni,
    predvsem od sredine 60-ih do danes,

  139. so priseljenci in zagovorniki
    spremenili tok dogajanja,
  140. s prekinitvijo omejitve
    iz sredine 20. stoletja
  141. in vzpostavitvijo novega sistema,
    ki postavlja na prvo mesto
  142. združitev družin, sprejem beguncev
  143. in sprejem priseljencev
    s posebnimi kompetencami.
  144. A kljub temu
  145. jim ni uspelo bistveno spremeniti
    toka debate,
  146. zato je ostala vpeta v istem okviru,
  147. pripravljena na ponovno obravnavo,
    ko pridemo do kritičnega trenutka.
  148. Ta debata je spodletela.
  149. Stara vprašanja
    so škodljiva in razdiralna.
  150. Kako bomo torej naredili korak naprej
    od te debate

  151. do takšne, ki nas bo morebiti popeljala
    v svet, ki je bolj pravičen,
  152. bolj pošten,
  153. bolj varen?
  154. Menim, da moramo narediti
  155. eno najtežjih stvari,
    ki jih lahko naredi družba:
  156. premakniti moramo meje tega,
    kdo velja,
  157. čigavo življenje, čigave pravice
  158. in čigavi uspehi štejejo.
  159. Premakniti moramo meje.
  160. Premakniti moramo meje nas.
  161. Da bi to dosegli, moramo najprej vzeti
    pod drobnogled pogled na svet,
  162. ki je široko razširjen,
    a izredno pomanjkljiv.
  163. V skladu s tem pogledom na svet
  164. obstaja notranjost znotraj državnih meja,
    znotraj naroda,
  165. kjer živimo, delamo in se brigamo zase.
  166. In obstaja zunanjost --
    to je vsepovsod drugod.
  167. V okviru takšnega pogleda na svet
    se priseljenci, ko pridejo v državo,
  168. premaknejo iz zunanjosti v notranjost,
  169. vendar ostanejo outsiderji.
  170. Vsaka pravica ali sredstva,
    ki jih priseljenci prejmejo,
  171. se štejejo kot darovi od nas,
    in ne kot pravice.
  172. Zlahka ugotovimo, zakaj je
    takšen pogled na svet tako razširjen.

  173. Krepi se v našem vsakodnevnem načinu
    govora, delovanja in obnašanja,
  174. da ne omenjam zemljevidov
    z označenimi mejami v šolskih učilnicah.
  175. Težava takšnega pogleda na svet je v tem,
    da ne ustreza načinu,
  176. na katerega svet dejansko deluje
  177. in na katerega je deloval v preteklosti.
  178. Neoporečno je, da so ameriški delavci
    zgradili bogastvo v družbi,
  179. a so ga tudi priseljenci,
  180. predvsem v nepogrešljivih sektorjih
    ameriškega gospodarstva, v katerih
  181. je zaposlenih le malo Američanov,
    kot je kmetijstvo.
  182. Od ustanovitve ZDA
  183. so bili Američani del
    ameriške delovne sile.
  184. Ustanovili so seveda družbene institucije,
  185. ki zagotavljajo pravice.
  186. A tudi priseljenci so del tega.
  187. Bili so prisotni pri vsakem
    večjem družbenem gibanju,
  188. denimo za državljanske pravice
    in združevanje delavcev,
  189. katerih cilj je bil razširiti
    pravice v družbi za vsakogar.
  190. Tako so priseljenci že vključeni v boj
  191. za pravice, demokracijo in svobodo.
  192. In nenazadnje se Američani
    in drugi prebivalci razvitih držav

  193. niso brigali zase
  194. in niso ostali znotraj svojih meja.
  195. Niso spoštovali meja drugih držav,
  196. temveč so vkorakali v njih s svojo vojsko,
  197. zasedli teritorije in vire
  198. ter izvlekli ogromne dobičke
    iz številnih držav,
  199. iz katerih prihajajo priseljenci.
  200. Potemtakem so priseljenci
    dejansko že del ameriške moči.
  201. Pri tej delitvi na notranjost
    in zunanjost v naših glavah
  202. ne gre za to, ali bodo države,
    ki sprejemajo priseljence,
  203. odprle vrata v notranjost.
  204. Priseljenci so že del notranjosti.
  205. Gre za to, ali bodo ZDA in druge države
  206. priseljencem omogočile
    dostop do pravic in sredstev,
  207. pri ustvarjanju katerih
    so delo in aktivizem priseljencev
  208. ter njihove domovine igrali ključno vlogo.
  209. S takšnim novim pogledom na svet
  210. se lahko lotimo skupka novih,
    težkih in nujno potrebnih vprašanj,
  211. ki so popolnoma drugačna od prejšnjih.
  212. Ta vprašanja bodo morda premaknila meje
    debate o priseljencih.
  213. Nova tri vprašanja se nanašajo
    na delavske pravice,
  214. na odgovornost
  215. in na enakopravnost.
  216. Glede delavskih pravic
    se lahko vprašamo sledeče:

  217. Kako obstoječa politika
    priseljencem otežuje obrambo
  218. in dopušča izkorščanje,
  219. jim niža plače, odvzema pravice
    in zaščito?
  220. Ko delodajalci priseljencem grozijo
    z zbori, pripori in deportacijami,
  221. vedo, da jih lahko izkoriščajo,
  222. da jim lahko grozijo
    z izročitvijo migracijskemu uradu
  223. če se bodo pritoževali.
  224. Ko se delodajalci zavedajo,
  225. da lahko terorizirajo priseljence,
    ker so brez osebnih dokumentov,
  226. postanejo le-ti glavna tarča izkoriščanja,
  227. kar vpliva ne samo
    na priseljenske delavce,
  228. temveč tudi na ostale zaposlene.
  229. Drugo vprašanje se nanaša na odgovornost.

  230. Kako so bogate
    in vplivne države, kot je ZDA,
  231. priseljencem oteževale in onemogočale,
  232. da ostanejo v svojih domovinah?
  233. Pobrati svoje stvari in zapustiti domovino
    je težko in nevarno,
  234. vendar številni priseljenci enostavno
    ne morejo ostati doma,
  235. če želijo preživeti.
  236. Vojne, trgovinski sporazumi
  237. in potrošniške navade,
    zakoreninjene v razvitih državah,
  238. igrajo kjučno in uničevalno vlogo pri tem.
  239. Kakšno odgovornost imajo Združene države,
  240. Evropska unija in Kitajska --
  241. največji onesnaževalci
    z ogljikom - do milijonov ljudi,
  242. ki so zaradi globalnega segrevanja
    že zapustili svoje domove?
  243. In nenazadnje si moramo zastaviti
    vprašanja glede enakopravnosti.

  244. Globalna neenakost je
    mučen in rastoč problem.
  245. Razlike v prihodkih in bogastvu
    so vedno večje med ljudmi po celem svetu.
  246. Odločilni faktor pri določanju,
    ali je nekdo bogat ali reven,
  247. je bolj kot karkoli to,
  248. v kateri državi je nekdo rojen.
  249. To se zdi odlično,
    če smo rojeni v bogati državi.
  250. V resnici pa pomeni
    izredno nepravično razdelitev
  251. možnosti za dolgo, zdravo
    in izpolnjeno življenje.
  252. Ko priseljenci pošljejo denar ali dobrine
    domov družinam,
  253. igrajo pomembno vlogo
    pri manjšanju teh razlik,
  254. četudi to ni dovolj.
  255. A naredijo več kot vsi
  256. tuji svetovni programi pomoči skupaj.
  257. Začeli smo z etnocentričnimi vprašanji,

  258. ki so zaznamovali priseljence
    kot predmete,
  259. kot drugačne
  260. in kot parazite.
  261. Kam nas lahko odpeljejo nova vprašanja,
    ki se nanašajo
  262. ki se nanašajo
  263. na odgovornost
  264. in na enakopravnost?
  265. Ta vprašanja zavračajo usmiljenje
    in vodijo v pravičnost.
  266. Ta vprašanja zavračajo
    etnocentrično in nacionalistično delitev
  267. na nas in njih.
  268. Pomagala nas bodo pripraviti
    na prihajajoče težave
  269. in težave, ki nas že pestijo,
    kot je globalno segrevanje.
  270. Ne bo lahko ignorirati vprašanj,
    ki so bila prisotna do zdaj,

  271. in se usmeriti k novim.
  272. Gre za veliko spremembo
  273. in širitev mej v nas samih.
  274. Potrebni bodo razum,
    iznajdljivost in pogum.
  275. Stara vprašanja so nas dolgo spremljala,
  276. zato ne bodo kar tako izginila
  277. in ne bodo izginila čez noč.
  278. Tudi če nam uspe spremeniti vprašanja,
  279. bodo odgovori na njih zapleteni,
  280. zahtevali bodo
    požrtvovalnost in kompromise.
  281. V svetu neenakosti bomo morali
    vedno biti pozorni na to,
  282. kdo se lahko pridruži debati
  283. in kdo ne.
  284. A meje debate o priseljencih
  285. se lahko premaknejo.
  286. Na nas je, da jih premaknemo.
  287. Hvala.

  288. (Aplavz)