-
Title:
Skrivnost ure ob štirih zjutraj
-
Description:
Pesnik Rives izvede 8 minutni lirični origami, prepogibajoč zgodovino v serijo naključij, ki obdajajo najbolj nadrealistično uro, ob štirih zjutraj.
-
Speaker:
Rives
-
Tole je nedavni strip
iz Los Angeles Timesa.
-
In zaključni stavek?
-
"Po drugi strani pa mi ni treba
vsako jutro vstati ob 4-ih,
-
da bi pomolzel svojega labradorca."
-
Tole je nedavna naslovnica
revije New York Magazine.
-
Najboljše bolnišnice, kjer zdravniki
pravijo, da bi se lotili kemoterapij,
-
porodov, kapi, srčnih bolezni, zamenjav
kolkov, nujnih primerov ob štirih zjutraj.
-
In tole je moj venček pesmi -
-
-
Leonard Cohen: Ob štirih zjutraj je,
-
konec decembra...
-
Bob Dylan: No, ob štirih zjutraj je,
-
sodeč po zvoku ptic...
-
Paul Simon: Ob štirih zjutraj,
zmatran, zehajoč...
-
Ste kdaj opazili,
da je četrta ura zjutraj postala
¶
-
nekakšen meme oz. stenografski zapis.
-
Pomeni nekaj v smislu,
da ste budni ob najslabši možni uri.
-
-
Čas za nevšečnosti, nezgode, hrepenenje.
¶
-
Čas za načrtovanje
umora načelnika policije,
-
kot v tej klasični sceni iz Botra.
-
Coppolin scenarij te tipe opiše
kot "izčrpane v kratkih rokavih.
-
Ura je štiri zjutraj."
-
-
Čas za še bolj srhljive zadeve,
¶
-
npr. avtopsije in balzamiranja
v "Hiši duhov" Isabel Allende.
-
Ko je dih jemajoča
zelenolasa Rosa umorjena,
-
jo zdravniki konzervirajo
z mazili in pasto.
-
Delali so do štirih zjutraj.
-
Čas za še bolj srhljive zadeve.
¶
-
V zadnji aprilski izdaji revije New Yorker
-
se kratka zgodba
Martina Amisa začne takole:
-
"11. septembra 2001
je Mohamed Atta oči odprl
-
ob štirih zjutraj v Portlandu, Maine,
-
in začel se je njegov
zadnji dan življenja."
-
Za čas, ki se mi zdi najbolj umirjen
in nevznemirljiv del dneva,
-
se o četrti uri zjutraj vsekakor
piše dosti slabega
-
-
v številnih medijih in
s strani številnih velikih imen.
¶
-
Pa sem postal sumničav.
-
Pomislil sem, da se eni najbolj
ustvarjalnih duhov zagotovo ne vračajo
-
k privzemanju tega enostavnega tropa,
kot bi si ga bili sami izmislili, ne?
-
Je možno, da je na tej stvari kaj več?
-
Nekaj premišljenega, nekaj skrivnega.
-
Kdo je začel s širjenjem
slabega slovesa "četrte ure zjutraj"?
-
Rekel bi, da tale tip,
-
Alberto Giacometti, ki je tukaj prikazan
-
z nekaj svojimi skulpturami
na švicarskem bankovcu za 100 frankov.
-
Začel je s svojim slavnim delom
iz muzeja sodobne umetnosti v New Yorku.
-
Njegov naslov -
"Palača ob štirih zjutraj -
-
-
-
Ni samo najzgodnejša skrivnostna omemba
četrte zjutraj, kar jih lahko najdem.
-
Verjamem, da ta tako imenovana
prva nadrealistična skulptura
-
lahko predstavlja ključ do
praktično vsake umetniške upodobitve
-
četrte ure zjutraj, ki ji je sledila.
-
Pravim ji Giacomettijeva šifra,
ekskluzivno za TED.
-
Ne, lahko mi sledite
na svojih Blackberryjih
-
ali iPhonih, če jih imate.
-
Deluje nekako takole - to je nedavno
iskanje na Googlu za četrto zjutraj.
¶
-
Seveda zadetki variirajo. To je tipično.
-
Prvih 10 zadetkov vam prinese
-
štiri zadetke za pesem Faron Young,
"Ob štirih zjutraj je,"
-
tri zadetke za film z Judi Dench,
"Ob štirih zjutraj"
-
in en zadetek za pesem Wislawe Szymborske,
"Ob štirih zjutraj."
-
Toda lahko se vprašate, kaj imajo skupnega
poljska pesnica, britanska dama
-
in slaven country glasbenik
-
razen te odlične razporeditve v Googlu?
-
No, začnimo s Faronom Youngom,
ki se je, mimogrede, rodil
¶
-
leta 1932.
-
-
1996 se je ustrelil v glavo
devetega decembra -
¶
-
kar je, mimogrede, rojstni dan Judi Dench.
-
-
A ni umrl na rojstni dan Dencheve.
¶
-
Trpel je do naslednjega popoldneva,
-
ko je pri 64-ih podlegel strelni rani,
ki si jo je domnevno povzročil sam,
-
kar je, mimogrede, bila starost
Alberta Giacomettija, ko je umrl.
-
Kje je bila med vsem tem
Wislawa Szymborska?
¶
-
Ima absolutno najbolj vodotesen
alibi na svetu.
-
Točno na ta dan, 10. decembra 1996,
-
ko je gospod Ob-štirih-zjutraj,
Faron Young, v Nashvillu zapuščal ta svet,
-
je gospa Ob-štirih-zjutraj -
oz. ena vsaj od njih - Wislawa Szymborska,
-
bila v Stockholmu, kjer je sprejemala
Nobelovo nagrado za literaturo.
-
Do dneva natančno 100 let po smrti
samega Alfreda Nobela.
-
Naključje? Ne, srhljivo je.
-
-
Naključje ima zame
dosti preprostejšo metriko.
¶
-
Kot bi vam rekel:
-
"Hej, si vedel, da so Nobelovo nagrado
ustanovili leta 1901,
-
ki je po naključju
leto rojstva Alberta Giacomettija?"
-
Ne, ne ustreza vse
tako lepo tej paradigmi,
-
a to ne pomeni, da se nič ne dogaja
-
na najvišjih možnih ravneh.
-
Pravzaprav so v tej sobi ljudje,
-
ki si morda ne želijo,
da vam pokažem ta posnetek.
-
-
Video: Imamo teniško igrišče,
bazen, projekcijsko sobo -
¶
-
Pravite, da če si sredi noči
zaželim svinjske zrezke,
-
jih bo vaš človek spekel?
-
Seveda, za to je plačan.
¶
-
Torej, a potrebujete brisače,
pranje perila, sobarice?
-
Čakaj, čakaj, čakaj, čakaj, čakaj, čakaj -
da vidim, če sem razumel.
¶
-
Božič je, ob štirih zjutraj.
-
V trebuhu mi kruli.
-
-
Čakaj, čakaj, čakaj,
čakaj, čakaj, čakaj, čakaj.
¶
-
Da vidim, če sem razumel, Matt.
-
-
Ko si mora Homer Simpson zamisliti
¶
-
najhujši možni trenutek,
in to ne samo po uri,
-
ampak v celotnem prekletem koledarju,
si zamisli četrto zjutraj
-
na rojstni dan malega Jezuščka.
-
In ne, ne vem, kako se to vklaplja
-
v vso to begajočo shemo stvari, a očitno,
-
prepoznam kodirano sporočilo, ko ga vidim.
-
-
Pravim, da prepoznam
kodirano sporočilo, ko ga vidim.
¶
-
In ljudje, izvod knjige Billa Clintona,
"Moje življenje", lahko kupite
-
v knjigarni tu na TED-u.
-
Preletite jo od platnice do platnice
iščoč skrite namige.
-
Ali pa pojdite na spletno stran
Random House, kjer je ta odlomek.
-
In kaj mislite, kako daleč
se bomo morali spustiti,
-
da pridemo do odgovora?
-
A lahko verjamete, da ducat odstavkov?
-
To je na strani 474 verzije
z mehko vezavo, če sledite:
-
"Čeprav sem postajal boljši,
še vedno nisem bil zadovoljen
-
z govorom ob zaprisegi.
-
Moji pisci govora so si
verjetno pulili lase,
-
ker sem ga med našim delom
od enih do štirih zjutraj
-
na dan zaprisege, še vedno spreminjal."
-
Seveda si ga, seveda,
saj si se celo življenje pripravljal
¶
-
na ta zgodovinski štiriletni dogodek,
ki se ti je potem kar nekako prikradel.
-
In potem -
-
-
potem pa čez tri odstavke
pridemo do te lepote:
¶
-
"Vrnili smo se v Blair House,
da bi govor še zadnjič pregledali.
-
Od četrte zjutraj se je precej izboljšal."
-
Le kako se je lahko?
-
Po njegovem lastnem pisanju, je ali spal,
-
bil na molitvenem sestanku
z Alom in Tipper,
-
ali pa se je učil, kako sprožiti
jedrski izstrelek kar iz kovčka.
-
Kaj se zgodi ameriškim predsednikom
ob 4:00 na dan zaprisege?
-
Kaj se je zgodilo
Williamu Jeffersonu Clintonu?
-
Morda ne bomo nikoli vedeli.
-
In opazil sem, da ga danes ni ravno tukaj,
-
da bi se soočil
s kakšnimi težkimi vprašanji.
-
-
Lahko bi postalo neprijetno, ne?
¶
-
Kajti vse to se je zgodilo,
ko je bil on glavni.
-
A če bi bil tukaj -
-
-
bi nas morda spomnil, kot to naredi
v zaključku svoje fine avtobiografije,
¶
-
da je na ta dan
Bill Clinton začel potovanje -
-
potovanje, na katerem je postal
-
prvi predsednik Demokratske stranke,
-
ki je bil izvoljen na dveh zaporednih
volitvah, po desetletjih.
-
Po več generacijah.
-
Prvi po tem možakarju,
Franklinu Delanu Rooseveltu,
-
ki je začel svoje lastno
potovanje brez primere
-
daleč nazaj na svojih prvih volitvah,
-
daleč nazaj v bolj preprostih časih,
-
daleč nazaj,
-
leta 1932 -
-
(Smeh)
-
leta, ko je Alberto Giacometti
¶
-
-
naredil "Palačo ob štirih zjutraj."
¶
-
Leta, spomnimo se,
ko je ta glas, zdaj pokojnika,
-
prvič zajokal v ta naš
veliki stari nori svet.
-
-
Lep majhen valček.
-
(Glasba)
-
Veliko je za razmisliti.
-
(Glasba)
-
Hvala vam.
-