-
Title:
Kako lahko spremenimo podnebno prihodnost planeta
-
Description:
Podnebna kriza je preveč obsežen in zapleten pojav, da bi ga bilo mogoče rešiti z eno samo potezo, pravi David Wallace-Wells. Potrebujemo premik v tem kako živimo. Avtor bo predstavil nekaj dramatičnih dejanj, ki bi jih lahko storili za izgradnjo dobrega in uspešnega svet v dobi globalnega segrevanja.
-
Speaker:
David Wallace-Wells
-
Tukaj sem, da bi govoril
o podnebnih spremembah,
-
ampak v resnici nisem okoljevarstvenik.
-
V resnici, nikoli se nisem videl
kot osebo, ki je povezana z naravo.
-
Še nikoli nisem kampirat,
nikoli nisem šel na pohod,
-
nikoli nisem niti imel
domačih ljubljenčkov,
-
in živel sem celo svoje
življenje v mestih.
-
Pravzaprav v samo enem mestu.
-
In čeprav imam rad izlete v naravo,
-
se mi je vedno zdelo,
kot da se dogajajo nekje drugje,
-
daleč stran,
-
ker je moderno življenje
trdnjava proti naravnim silam.
-
Z drugimi besedami,
-
kot vsi ostali ki sem jih poznal,
-
sem živel svoje življenje samozadovoljen
-
in zaveden
-
glede grožnje o globalnem segrevanju.
-
Za katerega sem mislil;
da se dogaja počasi,
-
da se dogaja nekje daleč,
-
in da predstavlja le skromno grožnjo
trenutnemu načinu življenja.
-
In v vsaki od teh točk,
-
sem se zelo, zelo motil.
-
Večina ljudi, ki pripoveduje
zgodbe o globalnem segrevanju,
¶
-
govori zgodbe o prihodnosti.
-
Ko sem jaz počel to, sem rekel
-
"Po navedbah OZN,
če se ne spremenimo smeri
-
do konca stoletja
-
bomo verjetno dosegli približno
štiri stopinje Celzija ogrevanja."
-
To bi pomenilo,
kot verjamejo nekateri znanstveniki,
-
dvakrat več vojn,
-
pol manj hrane,
-
globalni BDP morda 20 odstotkov manjši
kot brez podnebnih sprememb.
-
To je globlji vpliv
kot ga je imela Velika depresija,
-
in bil bi trajen.
-
Toda učinki se dejansko dogajajo
veliko hitreje kot 2100.
¶
-
Ocenjuje se, da do leta 2050,
-
bodo mnoga velika mesta
v južni Aziji in na Bližnjem vzhodu,
-
imela tako vroča poletja,
da tam ne bo mogoče živeti.
-
To so mesta, ki so danes
dom 10, 12, 15 milijonom ljudi.
-
In samo v treh desetletjih,
-
se ne bomo mogli več sprehajati po njih
-
ne da bi tvegali toplotni udar
ali morebitno smrt.
-
Naš planet je trenutno
1.1 stopinje Celzija toplejši
¶
-
kot je bil pred industrializacijo.
-
To se mogoče ne sliši veliko,
-
vendar nas v resnici postavlja
v celoti zunaj okna temperatur,
-
ki zajemajo vso človeško zgodovino.
-
To pomeni, da vse kar nam je
bilo kdaj znano kot vrsti,
-
evolucija človeka,
-
razvoj agrikulture,
-
razvoj prvih civilizacij,
-
in razvoj moderne civilizacije
in industrijske civilizacije,
-
vse kar vemo o sebi kot biološka bitja,
-
kot socialna bitja, kot politična bitja,
-
vse to je rezultat podnebnih razmer
-
ki jih že imamo za sabo.
-
Je kot da smo pristali
na povsem drugem planetu,
-
s povsem drugačnim podnebjem.
-
In mi bomo morali ugotoviti,
-
kaj iz civilizacije,
v kateri smo živeli do sedaj,
-
lahko obdržimo v teh novih pogojih,
-
in kaj ne moremo.
-
In od tu se bodo stvari še poslabšale.
-
-
smo mislili da so podnebne spremembe
počasna saga.
-
Začele so se z industrijsko revolucijo,
-
in mi naj bi počistili
-
nered, ki so ga
zapustili naši stari starši,
-
zato, da se vnukom ne bo
treba ukvarjati s posledicami.
-
Bila je zgodba stoletji.
-
V resnici je polovica vseh emisij,
-
ki so bile kdaj proizvedene
z gorenjem fosilnih goriv,
-
v celotni zgodovini človeštva,
-
so bile proizvedene
v samo zadnjih 30 letih.
-
To je odkar je Al Gore objavil
svojo prvo knjigo o segrevanju.
-
To je odkar je OZN ustanovil
organ za podnebne spremembe, IPCC.
-
Od takrat smo naredili več škode
-
kot skozi vsa stoletja,
celo tisočletje pred tem.
-
-
kar pomeni da moje življenje
zajema to celotno zgodbo.
-
Ko sem se rodil,
se je zdelo podnebje planeta stabilno.
-
Danes,
-
smo na robu katastrofe.
-
Podnebna kriza
ni zapuščina naših prednikov.
-
Je delo ene, same generacije.
-
Naše.
-
To vse morda zveni kot slaba novica.
¶
-
Kar je, res slaba novica.
-
Vendar vsebuje tudi,
vsaj tako mislim,
-
nekaj dobrih novic,
vsaj relativno gledano.
-
Ti vplivi so grozljivo veliki.
-
Vendar pa so tudi, mislim, razburljivi.
-
Ker so na koncu odsev
-
koliko moči imamo čez podnebje.
-
Če pridemo do teh peklenskih scenarijev,
-
bo zato, ker smo jih mi ustvarili,
-
zato, ker smo se odločili, da se zgodijo.
-
Kar pomeni, da se lahko odločimo,
da se zgodijo tudi drugi scenariji.
-
Zdaj se to morda zdi preveč rožnato,
da bi verjeli,
¶
-
in politične ovire so v resnici ogromne.
-
Ampak gre za preprosto dejstvo,
-
glavno gonilo globalnega segrevanja
je človeško delo:
-
Koliko ogljika spravimo v ozračje.
-
Naše roke so nad temi vzvodi.
-
In mi lahko napišemo samo zgodbo
o podnebni prihodnosti planeta.
-
Ne le lahko - ampak to že počnemo.
-
Ker je nedelovanje, nekakšno delovanje,
-
bomo to zgodbo napisali sami
ali nam je všeč ali ne.
-
To ni samo neka zgodba,
-
vsi držimo prihodnost
planeta v naših rokah.
-
To je vrsta zgodbe, ki jo lahko
prepoznamo iz mitologije
-
in teologije.
-
Ena sama generacija,
-
ki je postavila prihodnost
človeštva na kocko,
-
je zdaj dolžna zagotoviti
novo prihodnost.
-
-
Lahko bi pomenilo sočne panele
postavljene po planetu,
-
resnično, kamorkoli bi pogledal.
-
To bi lahko pomenilo, če bi se razvila
boljša tehnologija,
-
bi jih verjetno potrebovali
celo v manjšem obsegu,
-
ker je bilo ocenjeno,
da že delež puščave Sahara
-
absorbira zadosti energije za zadostitev
energetskih potreb celotnega sveta.
-
A verjetno bi potrebovali
novo električno omrežje,
-
takšnega, ki ne izgubi
dve tretjini svoje moči skozi toploto,
-
kot je to danes v ZDA.
-
Lahko bi uporabili še
jedrsko energijo, morda,
-
čeprav bi moral biti v celoti
drugačna vrste jedrske energije,
-
ker današnja tehnologija
ni stroškovno konkurenčna
-
z obnovljivo energijo,
katere stroški tako hitro padajo.
-
Potrebovali bi novo vrsto letal,
¶
-
ker mislim, da ni praktično,
-
da bi se ves svet odpovedal
letalskemu potovanju,
-
še posebej sedaj, ko si globalni jug,
-
prvič na splošno,
lahko takšna potovanja privošči.
-
Potrebujemo letala,
ki ne bodo proizvajala ogljika.
-
Potrebujemo novo vrsto kmetijstva.
-
Ker ne moremo pričakovati od ljudi, da se
odpovedo mesu in postanejo vegani.
-
To pomeni nov način gojenja goveda
-
Ali morda na star način,
-
saj že vemo, da tradicionalne
pastirske prakse,
-
lahko spremenijo živinorejske kmetije
-
ki so nam je poznane kot izvor ogljika,
kjer nastaja CO2,
-
v ponore ogljika, kjer se ta absorbira.
-
Če imate raje tehnične rešitve,
-
morda lahko gojimo nekaj
mesa tudi v laboratoriju.
-
Verjetno bi lahko tudi krmili
prava goveda z algami,
-
ker to zmanjšuje njihove emisije
metana za kar 95 ali 99 odstotkov.
-
Verjetno bi vse te stvari morali storiti,
¶
-
saj kot pri vsakem vidiku te sestavljanke,
-
problem je preprosto
preveč obsežen in zapleten,
-
da bi ga lahko reševali
na kakršen koli posamezen način.
-
In ne glede na to koliko
rešitev bomo uvajali,
¶
-
se verjetno ne bomo
mogli pravočasno razogljičiti.
-
To je grozljiva matematika,
s katero se soočamo.
-
Ne bomo mogli premagati
podnebnih sprememb,
-
lahko samo živimo z njimi in jih omejimo.
-
To pomeni, da bomo verjetno potrebovali,
-
neko količino negativnih emisij,
-
ki vzame ogljik iz atmosfere.
-
Milijarde novih dreves,
morda trilijone novih dreves.
-
In cele plantaže
strojev za zajemanje ogljika.
-
Morda industrija, ki bo
dvakrat ali štirikrat večja
-
od današnjih naftnih in plinskih podjetji,
-
da popravimo škodo, narejeno s strani
teh podjetij v zadnjih desetletjih.
-
Potrebovali bi novo infrastrukturo,
¶
-
grajeno z drugačno obliko cementa,
-
ker danes, če bi bil cement država,
-
bi bila tretja največja
onesnaževalka na Zemlji.
-
In Kitajska, vsaka tri leta
porabi enako količino cementa
-
kot so ga ZDA uporabile
v celem 20. stoletju
-
Mi bi morali graditi zidove in nasipe,
-
za zaščito tistih ljudi,
ki živijo na obalnih predelih.
-
Mnogi so preveč revni
da bi jih pričeli graditi danes,
-
zaradi česar to mora pomeniti konec
ozke nacionalistične geopolitike,
-
ki nam omogoča, da vidimo trpljenje
tistih, ki živijo drugje po svetu
-
kot nepomembno,
-
kadar si sploh to priznamo.
-
Ta boljša prihodnost ne bo lahka.
¶
-
Toda edine ovire so človeške.
-
To morda ni v veliko tolažbo,
-
če veste, kaj jaz vem
o človeški brutalnosti in brezbrižnosti,
-
vendar vam obljubim,
je boljše od alternative.
-
Znanost nas ne ustavlja,
da stopimo v akcijo,
-
prav tako nas ne ustavlja tehnologija.
-
Imamo orodja da pričnemo z delom že danes.
-
Seveda imamo tudi orodja, ki jih
potrebujemo za odpravo svetovne revščine,
-
epidemij
-
in tudi zlorab žensk.
-
Zato bolj kot nova orodja,
potrebujemo novo politiko,
-
način, da premagamo vse
te človeške ovire -
-
našo kulturo, našo ekonomijo
-
našo pristranskost do "status quo",
-
našo nezainteresiranost, da bi resno
jemali karkoli, kar nas resnično prestraši.
-
Našo kratkovidnost.
-
Naš občutek lastnega interesa.
-
In sebičnost svetovnih
bogatašev in oblastnikov,
-
ki kažejo najmanj spodbude,
da bi karkoli spremenili.
-
Tudi oni bodo trpeli,
-
vendar ne toliko kot tisti z najmanj,
-
ki so storili najmanj za segrevanje
-
in so imeli najmanj koristi
-
od procesov, ki so nas
pripeljali v to krizno točko,
-
vendar pa bo najbolj obremenjeni
v prihodnjih desetletjih.
-
Nova politika
-
bi morala upravljati s tem bremenom,
-
določiti kam pade in kako močno.
-
To bi morala biti
prioriteta današnjega časa.
-
Ne glede kaj naredimo, podnebne spremembe
bodo spremenile moderni način življenja.
¶
-
Nekaj toplote
je že "zapečene" in neizogibne,
-
kar pomeni, da je nek delež
trpljenja, prav tako neizogiben.
-
In tudi če sprejmemo dramatične ukrepe
-
in se izognemo nekaterim
resnično grozljivim scenarijem,
-
bi pomenilo živeti
na povsem drugem planetu.
-
Z novo politiko, z novo ekonomijo,
-
z novim odnosom do tehnologije
-
in z novim odnosom do narave,
-
cel nov svet.
-
Ampak razmeroma dober za življenje
-
Razmeroma uspešen.
-
In zelen.
-
Zakaj ne izberemo tega?
-
-