Michael Norton: Kako kupiti srečo

Michael Norton na TEDxCambridge predstavi zanimivo raziskavo o tem, kako denar lahko kupi srečo - če ga ne porabite zase. Prisluhnite presenetljivim podatkom, ki kažejo, na kako različne načine lahko prosocialno trošenje koristi vam, vašemu delu in (seveda) drugim ljudem.

Danes bi rad govoril o dveh stvareh - o denarju in sreči,

gre za dve zadevi,

o katerih ljudje veliko razmišljamo -

ali ju poskušamo zaslužiti ali pa povečati.

In veliko si nas ponavlja ta stavek.

V verskih knjigah in v knjigah za samopomoč beremo,

da denar ne more kupiti sreče.

In danes vam želim povedati, da to ne drži.

(Smeh)

Sem na poslovni šoli in to pač tam počnemo.

To torej ne drži in če v bistvu mislite tako,

denarja le ne zapravljate za prave stvari.

Če bi denar enkrat za spremembo porabili za kaj drugega kot običajno,

če bi ga morda porabili drugače,

bi se moja trditev zdela nekoliko bolj verjetna.

In preden vam povem, kako denar porabiti tako, da vas bo to osrečilo,

pomislimo, kako ga običajno zapravimo,

kar nas v bistvu ne naredi nič srečnejših.

Naredili smo manjši resnični poskus.

Na CNN so pred kratkim napisali ta zanimiv članek,

ki govori o tem, kaj se zgodi ljudem, ko zadenejo na loteriji.

Ljudje mislijo, da bo njihovo življenje, ko zadenejo na loteriji, postalo čudovito.

Ta članek govori o tem, kako si uničijo življenje.

Torej, kaj se zgodi, ko ljudje zadenejo na loteriji:

prvič, zapravijo ves denar in zapadejo v dolgove,

in drugič, vsi njihovi prijatelji in znanci

jih poiščejo in jim težijo za denar.

In tako se pravzaprav uničijo njihovi medosebni odnosi.

Tako so v večjih dolgovih in imajo slabše odnose s prijatelji,

kot preden so zadeli na loteriji.

Zanimivo pri tem članku je bilo,

da so ga bralci začeli komentirati.

Namesto da bi govorili o tem,

kako so se po tem, ko so članek prebrali, začeli zavedati, da denar ne prinese sreče,

so vsi takoj začeli govoriti:

"Če bi zadel na loteriji, bi ..."

in fantazirati o tem, kaj bi naredili.

Tukaj sta dva komentarja, o katerih je res zanimivo razmisliti.

Nekdo je napisal: "Če zadenem, si bom kupil svojo lastno goro

in na vrhu postavil hišico."

(Smeh)

Nekdo drug pa je napisal: "Veliko banjo bi napolnil z denarjem,

ležal v njej in kadil veliko cigaro

ter srkal šampanjec."

Ta je pa še hujša: "Potem bi se fotografiral

in razvil na ducate fotografij na najboljšem bleščečem papirju.

Vsak, ki bi me prosil za denar ali me izsiljeval,

bi dobil tako fotografijo in čisto nič drugega."

(Smeh)

In bilo je še veliko podobnih komentarjev,

v kateri so ljudje dobili denar

in zaradi tega postali asocialni.

Povedal sem vam, da denar ljudem uniči življenje in da jim drugi težijo zanj.

Še to, zaradi denarja pogosto postanemo zelo sebični

in vse delamo le sami zase.

Mogoče pa je razlog za to, da nas denar ne osreči

v tem, da ga vedno potrošimo za napačne stvari,

še posebej pa v tem, da ga vedno zapravimo le zase.

Pomislili smo, kaj bi se zgodilo,

če bi ljudje več denarja zapravili za druge.

Kaj če bi namesto tega, da ves denar obdržite zase,

postali malo bolj družbeno usmerjeni glede svojega denarja?

In tako smo se odločili, da to preizkusimo na ljudeh in vidimo, kaj se bo zgodilo.

Nekaj ljudi naj počne, kar običajno počnejo,

in naj zapravijo denar zase,

nekaj ljudem pa naročimo, naj denar dajo drugim,

mi pa bomo ocenili stopnjo zadovoljstva in videli, ali postanejo srečnejši.

In tako smo naredili.

V Vancouvru smo nekega jutra odšli v študentsko naselje

Univerze Britanska Kolumbija

in ljudi vprašali, če bi hoteli sodelovati v poskusu.

Strinjali so se.

Vprašali smo jih, kako srečni so, nato pa smo jim dali kuverto.

V eni od kuvert je pisalo:

"Do petih popoldne ves ta denar zapravi zase."

Dali smo jim nekaj predlogov, kako lahko porabijo denar.

Drugi pa so zjutraj dobili listek, na katerem je pisalo:

"Do petih popoldne ta denar porabite za nekoga drugega."

V kuverti je bil tudi denar.

Vsem tudi nismo dali enako veliko denarja.

Nekateri so dobili listek in pet dolarjev.

Drugi so dobili listek in 20 dolarjev.

Rekli smo jim, da lahko gredo po svojih opravkih in počenjo, kar jih je volja.

Ugotovili smo, da so denar res porabili tako, kot smo jim naročili.

Zvečer smo jih poklicali in jih vprašali,

kako so porabili denar in kako srečne se počutijo sedaj.

Za kaj so porabili denar?

Šlo je za študente in z denarjem, ki so ga porabili zase, so si kupili

na primer uhane ali ličila.

Neka ženska je rekla, da je za svojo nečakinjo kupila plišasto igračo.

Denar so dali brezdomcem.

Starbucks je imel ogromen vpliv.

(Smeh)

Če daš študentom pet dolarjev, jih povežejo s kavo

in kakor hitro morejo, odhitijo v Starbucks.

Nekateri so si privoščili svojo običajno kavo,

drugi pa so rekli, da so kavo kupili nekomu drugemu.

Isti nakup,

ki ga lahko namenimo sebi

ali nekomu drugemu.

Kaj smo ugotovili, ko smo ljudi zvečer poklicali?

Ljudje, ki so denar porabili za druge, so bili srečnejši.

Pri ljudeh, ki so denar zapravili zase, se ni zgodilo nič.

Niso bili nič manj srečni, to enostavno ni kaj dosti vplivalo nanje.

Videli smo tudi, da vsota denarja ne igra kakšne posebne vloge.

Ljudje so pač mislili, da je 20 dolarjev bolje kot 5.

Pravzaprav sploh ni važno, koliko denarja si zapravil.

Kar res šteje, je to, da si denar namesto sebi

namenil nekomu drugemu.

To opažamo vedno znova in znova,

ko ljudem damo denar in jim rečemo, naj ga namesto zase porabijo za druge.

Seveda, tu gre za kanadske študente,

ki niso ravno najbolj reprezentativen svetovni vzorec.

So razmeroma premožni in še vse ostalo.

Hoteli smo preveriti, ali to drži tudi povsod drugje po svetu

ali le v bogatih državah.

Zato smo šli v Ugando in tam naredili podoben poskus.

Če si predstavljate, v Kanadi

smo rekli: "Povejte, kdaj ste nazadnje porabili denar za nekoga drugega.

Opišite to. Kako srečne ste se počutili po tem?"

V Ugandi pa: "Povejte, kdaj ste denar porabili

zase ali za druge ljudi in opišite to."

In potem smo jih spet vprašali, kako srečni so.

Kar opažamo, je kar presenetljivo,

saj med ljudmi obstajajo čisto univerzalni načini, kaj narediti z denarjem,

hkrati pa glede tega tudi prave kulturne razlike.

Na primer,

en fant iz Ugande je rekel tole.

Rekel je: "Poklical sem ljubljeno dekle."

V bistvu sta šla na zmenek

in na koncu pravi, da je do sedaj ni osvojil.

Tu je fant in Kanade.

Zelo podobna zadeva.

"Svoje dekle sem peljal na večerjo.

Šla sva v kino, zgodaj odšla

in se vrnila v njeno sobo ter si privoščila ..." torto - le kos torte.

Univerzalno za vse ljudi - če denar porabiš za druge,

si dober do njih.

Mogoče se ti kaj plete po glavi, mogoče ne.

Ampak opažamo ogromne razlike.

Poglejmo si ti dve izjavi.

Tu gre za žensko iz Kanade.

Vprašali smo: "Kdaj ste porabili denar za koga drugega?"

Ona je odgovorila: "Svoji mami sem kupila darilo.

Odpeljala sem se v nakupovalno središče, kupila darilo in ga dala svoji mami."

Čisto lepa gesta.

Lepo je obdarovati svoje bližnje.

Primerjajte to z žensko iz Ugande.

"Med pešačenjem sem srečala dolgoletno prijateljico,

katere sin je zbolel za malarijo.

Bili so brez denarja, sin je bil v bolnici in jaz sem ji dala ta denar."

Tu ne gre za 10.000 dolarjev, gre za lokalno valuto.

Pravzaprav gre za zelo malo denraja.

A motivacija tu je popolnoma drugačna.

Gre za resnično zdravstveno potrebo,

dobesedno za donacijo, ki rešuje življenje.

Zgoraj gre pač za "mami sem kupila darilo".

Kar spet vidimo,

je to, da način, kako denar porabite za druge,

ni niti približno tako pomemben,

kot je dejstvo, da ste ga porabili za druge

zato, da bi osrečili sebe,

kar je res precej pomembno.

Da bi se osrečili, vam denarja ni treba nameniti za neke izjemne stvari.

Lahko naredite majhne, nepomembne stvari in še vedno doživite vse dobrobiti takih dejanj.

Gre za le dve državi.

Hoteli smo iti še korak naprej in pogledati v vsako državo, v katero smo lahko,

in videti, kakšen je odnos med denarjem in srečo.

Podatke smo dobili od organizacije Gallup,

ki jo poznate po vseh političnih raziskavah, ki so bile opravljene v zadnjem času.

Ljudi so spraševali: "Ste v zadnjem času darovali denar v dobrodelne namene?"

Vprašali so jih tudi: "Kako zadovoljni ste na splošno s svojim življenjem?"

In lahko vidimo, v kakšnem odnosu sta ti dve stvari.

Sta pozitivno povezani? To, da daruješ denar, te osreči.

Ali sta v negativen odnosu?

Na tem zemeljevidu zelena pomeni, da sta v pozitivnem odnosu,

rdeča pa pomeni, da sta v negativnem odnosu.

Lahko vidite, da je svet nenormalno zelen.

Torej so ljudje v skoraj vsaki državi na svetu,

za katero imamo te podatke,

če darujejo denar v dobrodelne namene, srečnejši

kot tisti, ki tega ne počno.

Vem, da vsi gledate tole rdečo državo na sredini.

Lahko bi bil kreten in vam ne bi povedal, za kaj gre,

a v bistvu gre za Centralnoafriško republiko.

Lahko napletate razne zgodbe. Lahko gre za take ali drugačne razloge.

Pod njo se nahaja Ruanda,

ki je presenetljivo zelena.

Torej skoraj povsod, kamor pogledamo,

vidimo, da darovanje denarja ljudi bolj osreči,

kot če bi ga imeli le zase.

Kaj pa vaša služba, kjer preživite ves preostanek svojega časa,

ko niste z ljudmi, ki jih poznate?

Odločili smo se, da bomo šli v nekaj podjetij in poskusili s podobno zadevo.

To so prodajne skupine v Belgiji.

Delajo v skupinah; na terenu prodajajo zdravnikom

in jih prepričujejo, da kupijo zdravila.

Lahko pogledamo in vidimo, kako dobro prodajajo,

ker so del skupine.

Nekaterim ekipam damo več denarja za lastno porabo

in rečemo: "Potrošite ga zase, kakor hočete,"

tako kot smo naredili s študenti v Kanadi.

Drugim ekipam pa damo 15 evrov

in jim naročimo, naj jih ta teden porabijo za druge člane ekipe.

"Kupite jim kako darilo."

Potem lahko vidimo, kaj se zgodi z ekipami, kjer ljudje denar porabijo zase,

in s temi drugimi bolj socialnimi ekipami,

ki imajo denar zato, da izboljšajo delovanje tima.

Tule imam tole smešno igračko,

to pa zato, ker je ena od ekip s skupnim denarjem kupila to stvarco,

potem so jo skupaj razbili in iz nje so se vsuli bonboni.

Zelo neumna, trivialna stvar,

ampak pomislite na razlike med ekipo, ki ni storila tega,

kjer so ljudje svojih 15 evrov in jih pospravili v žep

si morda privoščili kavo,

ter ekipo, ki je imela to prosocialno izkušnjo,

ki jih je povezala v skupno aktivnost.

Vidimo, da so ekipe, ki so bolj prosocialne, uspešnejše pri prodaji

kot tiste, ki spravijo denar zase.

Na to lahko gledamo tudi tako:

za vsakih 15 evrov, ki jih ljudje dobijo zase,

ta denar spravijo v žep in ne spremenijo ničesar.

Od tega ni dobička.

Pravzaprav je izguba, saj jih denar ne motivira, da bi bolje delali.

Ko pa jim date 15 evrov, da jih porabijo za sodelavce,

veliko bolje delajo v ekipi,

tako da imate od takega vložka pravzaprav velik dobiček.

Vem, da si morda mislite,

to je vse super,

ampak v kontekstu javnih politik

to ne more delovati.

In če mi ta človek ne dokaže, da deluje tudi tam,

mu ne bom verjel niti besedice.

Verjetno razmišljate o igrah z žogo, kjer je treba zadeti nasprotnika.

(smeh)

Kritizirali so nas, češ,

če ne deluje pri igrah z žogo, potem je to vse neumnost.

Zato smo šli iskat take ekipe

in se infiltrirali vanje.

Naredili smo isto stvar kot prej.

Nekaterim ekipam smo naročili, naj denar potrošijo zase.

Drugim smo ga dali,

naj ga potrošijo na druge člane ekipe.

Tisti, ki so ga porabili zase,

so imeli enak odstotek zmag kot prej.

Tisti, ki so ga porabili za druge,

so postali drugačne ekipe

in so na koncu ciklusa dominirali v svoji ligi.

V vseh teh različnih kontekstih...

v osebnem življenju, na delovnem mestu,

celo pri športih na omejenem igrišču...

vam trošenje denarja v korist drugih prinese večji dobiček,

kot če bi ga porabili zase.

Zato bom rekel samo: če mislite, da vam denar ne more kupiti sreče,

ga ne trošite pravilno.

Ne mislim, da bi morali kupiti ta izdelek namesto onega

in se tako bolj osrečiti.

Morali bi nehati razmišljati

o tem, kaj kupiti zase,

temveč namesto tega kaj dati drugim.

In na srečo imate priložnost.

DonorsChoose.org je neprofitna organizacija

predvsem za učitelje v javnih šolah z nizkimi dohodki.

Oni pripravijo projekte,

recimo: "Svojemu razredu bi rad predstavil Huckleberryja Finna, a nimamo knjig."

ali: "Potrebujem mikroskop, da bi učil o znanosti,

pa ga nimamo."

Lahko jim ga kupite.

Učitelj se vam bo zahvalil. Učenci vam bodo hvaležni.

Morda vam bodo poslali fotografije, kako uporabljajo mikroskop.

To je nekaj neverjetnega.

Pojdite na spletno stran in se pridružite procesu,

kjer ne boste razmišljali, kako porabiti denar zase,

temveč o tem, kako s petimi ali petnajstimi dolarji

pomagati drugim ljudem.

Kajti videli boste, da boste s tem veliko bolj koristili sebi.

Hvala.

(aplavz)