YouTube

Got a YouTube account?

New: enable viewer-created translations and captions on your YouTube channel!

Slovenian subtitles

← Je sploh kaj resnice v legendah kralja Arturja? - Alan Lupack

Get Embed Code
26 Languages

Showing Revision 2 created 07/23/2019 by Matej Divjak.

  1. »Tukaj počiva Artur,
    kralj, ki je bil, in kralj, ki bo.«

  2. Tako pravi napis na
    nagrobniku kralja Arturja

  3. v knjigi Arturjeva smrt Thomasa Maloryja.
  4. Ko je Malory to zapisal v 15. stoletju,
  5. ni mogel vedeti, kako
    preroški bo postal ta napis.
  6. Kralj Artur se je znova in znova
    porodil v naši skupni domišljiji,
  7. skupaj s svojim spremstvom vitezov,
  8. Guinevere,
  9. okroglo mizo,
  10. Camelotom
  11. in seveda Excaliburjem.
  12. Ampak od kod prihajajo
    te zgodbe in ali je v njih kaj resnice?
  13. Kralj Artur, kot ga poznamo,
    je stvaritev poznega srednjega veka,

  14. ampak legenda o njem ima dejansko korenine
    v keltski poeziji iz zgodnejšega časa:
  15. časa saksonske invazije Britanije.
  16. Po tem, ko so Rimljani zapustili Britanijo
    v letu 410 našega štetja,
  17. so saksonski osvajalci iz današnjega
    ozemlja Nemčije in Danske
  18. hitro izkoristili ranljivost
    zapuščenega ozemlja.
  19. Prebivalci Britanije so se srdito
    borili proti osvajalcem
  20. preko več nemirnih stoletij.
  21. Iz tistega časa imamo zelo malo zapisov,
  22. zato je težko pravilno
    rekonstruirati zgodovino.
  23. Kljub temu nam ohranjena poezija
    iz tega obdobja poda nekaj namigov.
  24. Ena izmed pesmi, "The Gododdin",
    čisto prvič omeni Arturja,
  25. čeprav sam Artur
    dejansko ne nastopa v njej.
  26. Pravi, da je bil drugi
    bojevnik z imenom Gwawrddur
  27. izurjen v ubijanju svojih sovražnikov,
    ampak vseeno ni bil tako dober kot Artur.
  28. To nam ne pove veliko,
  29. ampak kdorkoli je bil ta Artur,
  30. je moral veljati
    za zlati standard bojevnikov.
  31. Žal pa ni jasno, ali je komu vladal
    ali če je sploh živel.
  32. Kljub negotovosti

  33. so omembe Arturja, stoletja
    kasneje, pritegnile
  34. pozornost ambicioznega zgodovinarja.
  35. Leta 1130 je bil Geoffrey iz Monmoutha
    skromen duhovnik z velikimi ambicijami.
  36. Več let je uporabljal
  37. keltske in latinske vire in
    tako ustvaril
  38. dolgo latinsko kroniko z
    naslovom “Zgodovina britanskih kraljev”.
  39. Glavni junak je bil kralj Artur.
  40. Zgodovina je radodarno
    ime za Geoffreyjevo pripoved.

  41. Pisal je šesto let po saksonski invaziji,
  42. zbral je odlomke mitov in poezije
  43. ter s tem skušal nadomestiti skoraj
    popolno pomanjkanje uradnih zapisov.
  44. Nekaj njegovih virov je
    omenjalo Arturja,
  45. drugi so bili resnični opisi
    bitk in krajev.
  46. Ampak veliko jih je predstavljalo
    mitične junake, ki so se bojevali,
  47. kljub majhnemu upanju za zmago
    s pomočjo čarobnih mečev in čarovnije.
  48. Geoffrey je združil vse skupaj:
  49. magični meč Caledfwlch
  50. in rimljansko utrdbo Caerleon, ki sta
    se pojavila v njegovi izvirni literaturi,
  51. zato je Geoffreyjev Artur vladal
    iz Caerleona in vihtel Caliburnus,
  52. latinski prevod Caledfwlcha.
  53. Geoffrey je Arturjevi zgodbi
    dodal pametnega svetovalca Merlina,
  54. ki je osnovan na keltskem pesniku Myrrdin.
  55. Če je Artur res živel, je bil
    najverjetneje vojaški vodja,
  56. ampak Geoffreyjevi veličastni zgodovini
    je bolj ustrezal lik kralja iz gradu.
  57. Geoffreyjeva pripoved je
    pritegnila pozornost, na katero je upal,

  58. in kmalu jo je pesnik Wace
    okoli leta 1155 n.š.
  59. prevedel iz latinščine v francoščino.
  60. Wace je dodal še eno značilnost
    Arturjevemu izročilu o Geoffreyjevem meču,
  61. gradu
  62. in čarovniku:
  63. okroglo mizo.
  64. Zapisal je, da je Artur dal
    zgraditi mizo zato,
  65. da bi bili vsi gostje na njegovem
    dvoru enakovredni,
  66. in da se ne bi nihče mogel
    hvaliti z višjim položajem pri mizi.
  67. Po branju Waceovega prevoda, je še en
    francoski pesnik, Chrétien de Troyes,
  68. napisal serijo ljubezenskih romanov, ki so
    katapultirali Arturjevo zgodbo v slavo.
  69. Predstavil je zgodbe posameznih vitezov,
    na primer Lancelota in Gawaina
  70. in zmešal elemente
    romantike s pustolovščinami.
  71. Ustvaril je Arturjev,
  72. Lancelotov
  73. in Guineverin ljubezenski trikotnik.
  74. V medčloveške spletke je
    vnesel še sveti gral.
  75. Chrétien je najbrž temeljil moč grala na
    magičnih predmetih iz keltske mitologije.
  76. Živel je sredi Križarskih vojn
  77. in drugi so postavili skrbi časa na gral
  78. in mu tako dodelili vlogo
    mogočne relikvije iz časa križanja.
  79. Sledile so številne
    priredbe Chrétienovega dela

  80. v francoščini in drugih jezikih.
  81. Med temi priredbami je
    Caerleon postal Camelot,
  82. in Caliburnus se je
    prekrstil v Excalibur.
  83. V 15. stoletju
  84. je Sir Thomas Malory združil
    zgodbe v »Arturjevo smrt«,
  85. ki je osnova številnih
    sodobnih pripovedi o Kralju Arturju.
  86. V tisočih letih odkar se je
    Artur prvič prikazal v keltski pesmi,

  87. se je njegova zgodba
    kar naprej spreminjala,
  88. da bi odražala zainteresiranost njegovih
    kronistov in njihovih občinstev.
  89. Še danes to legendo
    predelujemo in prilagajamo.
  90. Ne glede na to,
    ali je ta mož kdaj živel,
  91. ljubil, vladal
    ali živel pustolovsko,
  92. je nedvomno, da je njegov lik
    postal nesmrten.