Če želimo spremeniti otroško skrbstvo, moramo odmisliti raso

V tem pronicljivem govoru o vplivu rase in soseščine na odločitve o rejništvu socialna delavka Jessica Pryce deli obetavno rešitev, kako pomagati agencijam otroškega skrbstva nepristransko odločati, kdaj bodo družinam odvzele otroke. "Stopimo skupaj in zgradimo sistem, ki želi družine narediti močnejše, ne pa da jih razdvaja," pravi Pryceova.

Predstavljajte si, da ste zaposleni
v otroškem skrbstvu.

Odzvati se morate
na prijavo o zlorabi otroka.

Stopite v neki dom, nenajavljeni,
nepričakovani, zagotovo nepovabljeni.

Prva stvar, ki jo vidite, je žimnica
na tleh na sredini sobe.

Na njej spijo trije otroci.

V bližini je mizica z nekaj pepelniki

in praznimi pločevinkami piva.

Velike pasti za podgane
so nastavljene v kotu,

nedaleč od prostora, kjer spijo otroci.

Narediš zaznamek.

Del tvoje službe je obhod po celem domu.

Tako začneš s kuhinjo,
kjer je zelo malo hrane.

Opaziš še eno žimnico na tleh v spalnici,

ki si jo mama deli z dojenčkom.

Navadno se na tej točki
lahko zgodita dve stvari.

Ugotovljeno je, da otroci niso
varni, in se jih odstrani od doma

in da v državni pripor
za določeno časovno obdobje.

Ali pa otroci ostanejo pri svoji družini

in sistem socialne varnosti otrok
ponudi pomoč in podporo.

Ko sem bila zaposlena v otroškem skrbstvu,

sem take stvari videla kar naprej.

Mnogo boljše in mnogo slabše.

Prosila sem, da si predstavljate
sebe v takem domu,

ker me zanima, kaj vas je prešinilo.

Kaj vodi vaše odločitve?

Kaj bo vplivalo na vaše mnenje
o tej družini?

Kakšne rase, etnične skupine,
mislite, je bila ta družina?

Rada bi, da se zavedate,
da če bi ti otroci bili beli,

bi bilo bolj verjetno, da bo družina
po tem prvem obisku ostala skupaj.

Raziskave, izvedene
na Univerzi v Pensilvaniji,

so odkrile, da imajo bele družine
na splošno dostop do več pomoči in podpore

sistema socialne varnosti otrok.

Njihovi primeri bodo manj verjetno
šli skozi popolno preiskavo.

Po drugi strani pa,
če bi bili ti otroci črni,

bodo štirikrat bolj verjetno odstranjeni,

več časa bodo preživeli v rejništvu

in težje jim bo najti stabilno
rejniško nastanitev.

Rejništvo naj bi bilo
takojšnje zavetje in zaščita

za otroke z velikim tveganjem.

Je pa tudi odhod iz družine,
begajoč in travmatičen.

Raziskave na univerzi v Minnesoti

so odkrile, da so otroci,
ki so šli skozi rejništvo,

imeli več vedenjskih problemov
in ponotranjenih težav

kot otroci, ki so ostali s svojimi
družinami in dobivali pomoč in podporo.

Scenarij, ki sem ga prej omenila,
ni nenavaden.

Mati samohranilka,
ki živi v socialnem stanovanju

s svojimi štirimi otroki.

Zaradi podgan je skoraj
nemogoče imeti hrano,

kaj šele svežo hrano.

Ali si ta mati zasluži,
da ji odvzamejo otroke?

Emma Ketteringham, družinska odvetnica,

pravi, da če živiš v revni soseski,

je zate bolje, da si popoln starš.

Pravi, da postavljamo nepoštene,
pogoste nedosegljive standarde

staršem, ki vzgajajo svoje otroke
z zelo malo denarja.

In njihova soseščina in etničnost

vplivata na to, če jim bodo
otroke odvzeli ali ne.

V dveh letih na bojni črti
otroškega skrbstva

sem prejemala pomembne odločitve.

Iz prve roke sem videla, kako moje
osebne vrednote vplivajo na moje delo.

Zdaj sem zaposlena na Fakulteti
za socialno delo na univerzi na Floridi

in vodim inštitut,

ki izvaja najbolj inovativno in učinkovito
raziskavo otroškega skrbstva.

In raziskava kaže, da je v rejniškem
sistemu dvakrat več temnopoltih otrok,

osemindvajset odstotkov,

kot jih je v splošni populaciji,
14 odstotkov.

In čeprav obstaja veliko razlogov, zakaj,

bi danes rada govorila o enem:

o implicitnem predsodku.

Pa začnimo z besedo impliciten.

To pomeni podzavesten,
nekaj, česar se ne zavedamo.

Predsodek - tisti stereotipi in odnosi,

ki jih vsi gojimo do določenih skupin.

Implicitni predsodek je tisto,
kar preži v ozadju

vsake naše odločitve.

Kako lahko to popravimo?

Imam obetavno rešitev,
ki bi jo rada delila z vami.

Skoraj v vsaki državi

je veliko število temnopoltih otrok,
ki so nameščeni v rejništvo.

A podatki kažejo, da je okrožju Nassau,

skupnosti v New Yorku,

uspelo zmanjšati število odvzetih
temnopoltih otrok.

Leta 2016 sem šla v to skupnost
s svojo ekipo

in vodila raziskovalno študijo,

s katero sem odkrila uporabo
slepih odstranitvenih srečanj.

To deluje takole.

Socialni delavec se odzove
na prijavo o otroški zlorabi.

Obišče dom,

a preden otroka odvzamejo,

mora socialni delavec iti nazaj v pisarno

in predstaviti svoje najdbe.

Tu je razlika:

ko predstavijo odboru,

zbrišejo imena, etničnost, sosesko, raso,

vse razpoznavne informacije.

Osredotočijo se na to, kaj se je zgodilo,
moč družine, relevantno zgodovino

in sposobnost staršev,
da zaščitijo otroka.

S temi informacijami odbor predlaga,

ne da bi poznal raso družine.

Slepi odvzemi so drastično
vplivali na to skupnost.

Leta 2011 je bilo 57% otrok, nameščenih
v rejništvo, temnopoltih.

Po petih letih slepih odvzemov
se je ta številka zmanjšala na 21 %.

(aplavz)

Tole smo se naučili iz pogovora
z drugimi socialnim delavci:

"Ko ima družina zgodovino
z našim oddelkom,

mnogi od nas kuhajo zamero,

tudi če poskušamo delati drugače."

"Ko zagledam primer iz določenega bloka,

soseščine ali kraja,

avtomatsko pomislim na najslabše."

"Otroško skrbstvo je zelo subjektivno,
ker je to čustveno polje.

Nikogar ni, ki ne bi bil
čustven pri tem delu.

In zelo težko je vse svoje misli
pustiti pred vrati,

ko delaš.

Odvzemimo torej subjektivnost rase
in soseščine

in morda bomo dobili druge rezultate."

Slepi odvzemi nas očitno vodijo bližje

k reševanju implicitnih
predsodkov v odločitvah o rejništvu.

Moj naslednji korak je ugotoviti,

kako uporabiti umetno inteligenco
in stroje,

da bi se ta projekt razmahnil

in postal lažje dostopen v drugih državah.

Vem, da lahko spremenimo otroško skrbstvo.

Od organizacij lahko zahtevamo,
da bodo odgovorno

razvijale socialno zavest
svojih zaposlenih.

Od sebe lahko zahtevamo,

da zagotovimo, da naše odločitve
vodita etika in varnost.

Predstavljajmo si otroško skrbstvo,
ki se osredotoča na partnerstvo s starši,

krepi družine

in revščine več ne vidi kot neuspeh.

Stopimo skupaj in zgradimo sistem,

ki želi družine narediti močnejše,
namesto da jih razdvaja.

Hvala.

(aplavz, vzkliki)