Globalna pobuda za ustavitev nasilja nad otroki

Vsako leto milijarda otrok doživlja nasilje doma, v šoli, na spletu ali v njihovih skupnostih, pravi zagovornik zaščite otrok Howard Taylor. Gre za družben, ekonomski, politični -- in nujen problem. V tem navdihujočem govoru Taylor pojasnjuje, zakaj imamo tukaj in zdaj edinstveno priložnost ustaviti nasilje nad otroki in ustvariti boljšo prihodnost za vsakega otroka.

[Govor zajema vsebino za odrasle]

Pogosto me sprašujejo, s čim se ukvarjam.

Moj odgovor se glasi:

"Poskušam ustaviti nasilje nad otroki.

Vse oblike nasilja nad
vsakim otrokom v vsaki državi."

Navadno sledi tišina.

Včasih, odvisno od situacije, sledi:

"Uh, to pa je težka tema za pogovor."

In nato val vprašanj:

"Za kakšno obliko nasilja gre?"

"Koliko nasilja je prisotnega?"

"Kje se to dogaja? Se dogaja pri nas?"

Ljudje so večinoma šokirani,
ko odgovorim na vsa vprašanja.

Šokirani nad obsežnostjo nasilja,

šokirani nad naravo nasilja.

A hitro poskrbim,

da jih ne prevzame občutek tegobe.

Prepričan sem, da ima naša generacija

edinstveno zgodovinsko priložnost

za ustavitev nasilja nad otroki.

V boju proti nasilju nastaja gibanje.

Nacionalne vlade, mestne uprave,

province in drugi
se pridružujejo temu gibanju.

In ko nam uspe --
za kar smo potrebni vsi --

bomo spremenili
tok človeške zgodovine.

Kdaj lahko govorimo
o nasilju nad otroki?

Gre za vse oblike fizičnega,

spolnega, psihičnega
in čustvenega nasilja,

ki ga otroci doživljajo doma,

v šoli, na spletu
in v njihovih skupnostih.

Sodelujemo s partnerji s celega sveta,

ki nam razkrivajo
skrb vzbujajoče zgodbe

posameznih otrok.

Naj omenim desetletno Sarah,

ki jo je večkrat posilil njen očim

in ji grozil z nasiljem, če ga razkrije.

Faisala so v šoli tepli
s kablom po členkih,

ga sramotili, ga klicali osel

in ga pustili stati zunaj na mrazu,
če je podal napačen odgovor.

Partnerji, s katerimi sodelujemo,
da bi naredili splet bolj varen za otroke,

nam razkrivajo zgodbe,
kot je zgodba o Angeliki,

dvanajstletni deklici.

Prisiljena je bila izvajati
spolna dejanja s stricem,

ki so bila v živo predvajana
odraslim z drugega konca sveta.

Vsako deseto dekle doživi spolno zlorabo
pred dopolnjenim dvajsetim letom.

Polovica otrok živi v državah,

kjer telesno kaznovanje
ni popolnoma prepovedano.

Samo lani je bilo v ZDA

45 milijonov prijav
slik in videoposnetkov

nasilja ter spolnih zlorab
nad otroki na spletu.

Dvakrat več kot leto prej.

Takšne oblike nasilja
skupaj z vsemi drugimi oblikami

vodijo v resnično pretresljive številke.

Vsako leto milijarda otrok s celega sveta

doživi neko obliko nasilja.

To je vsak drugi otrok.

Gre za univerzalen problem.

In kaj mi vliva upanje?

Naj omenim Švedsko in Ugando.

Verjetno si ne morete predstavljati
bolj različnih držav.

Če se pogovarjate z ekonomistom,

vam bo povedal, da ima Švedska
povprečen dohodek na prebivalca

približno 50.000 dolarjev na leto.

V Ugandi znaša 2000 dolarjev.

Zgodovinar vam bo razkril,

da Švedska že približno 200 let
ni imela notranjih konfliktov,

medtem ko se Uganda
še vedno bori z nemiri

na severu države.

Glasbenik vam bo povedal,

da je ugandska državna himna
"Oh Uganda, Land of Beauty"

ena najkrajših na svetu.

Pravzaprav je tako kratka,
da jo pogosto predvajajo večkrat.

Mislim, da Švedi nekoliko dlje
igrajo in pojejo svojo himno.

A vrnimo se k resnim zadevam.

Švedska in Uganda sta se zavezali

k sodelovanju in skupnemu cilju

ustaviti nasilje nad otroki.

Z ukrepi poskušata popeljati na pot,

ki vodi k izkoreninjenju
nasilja nad otroki do leta 2030.

Številne države in mesta po celem svetu

se jima pridružujejo.

A kaj to dejansko pomeni,
kako se to odraža v praksi?

Kako ukrepajo, ko se zavežejo
boju proti nasilju?

Gre za politično zavezo in vodstvo
na najvišji ravni,

sprejemanje in izvajanje zakonodaje,

ustvarjanje pobud,
spreminjanje politike.

Gre za sprožanje
nacionalne razprave,

ki ozavešča ljudi na poti k
spreminjanju načina razmišljanja

ter družbenemu nesprejemanju

kakršnega koli nasilja
in zlorab nad otroki.

Gre za prepoznavanje dejstva,
da nasilje nad otroki

posega na številna področja,

zato je treba najti
sistemsko rešitev problema.

Reševanje zgolj enega vidika
ne bo zadostovalo.

Potrebno je vključevanje
vladnih in nevladnih organizacij,

verskih skupin, zasebnega sektorja,

medijev, akademikov,
organizacij civilne družbe in drugih.

Treba je tudi črpati iz najboljših praks

in primerov s celega sveta,

a hkrati uporabljati podatke
iz lastne države

in tako obelodaniti nemalokrat
skrito zgodbo nasilja, v vsaki državi.

Te podatke je treba uporabiti
tako za krepitev nacionalnega odziva

kot tudi za spremljanje napredka.

Deliti, kaj je učinkovito,

biti iskren, ko zadeve
ne potekajo gladko,

in deliti navdušenje,

ko opazimo uspeh ter upad nasilja.

Lahko resnično dosežemo uspeh
na globalni ravni?

Milijarda otrok na leto je žrtev nasilja.

Mislim, da lahko.

Leta 2015 se je 193 svetovnih
voditeljev zavezalo k ustavitvi

nasilja, zlorab in zanemarjanja otrok
v njihovih državah do 2030.

Nasilje nad otroki

zasenči vse druge naložbe v njih:

naložbe v njihovo zdravje,
v izobraževanje.

Pogosto pušča večletne posledice,

včasih zaznamuje za celo življenje
in se prenaša na naslednje generacije.

Vendar ne gre zgolj za
mednarodne sporazume in vlade,

čeprav so pomembni.

Mislim, da se bolj korenito
spreminja nekaj drugega:

mi, družbe s celega sveta,

smo končno začeli obsojati
nesprejemljivo obnašanje,

ki se je predolgo dopuščalo.

Pomislite na gibanje #MeToo

in kako sektor za sektorjem,
industrija za industrijo

razkriva storilce,

jih kliče k odgovornosti.

Pred nami je dolga pot,
a začeli smo stopati po njej.

Poglejte dogajanje
v humanitarnem sektorju.

Po nekaj primerih zlorabe moči

so se zdaj zelo resno zavzeli

za zaščito otrok po celem svetu.

Še več.

Tudi otroci in mladostniki sami,

delno s pomočjo tehnologije,

imajo dandanes besedo,

ki je včasih, vsaj mislim, niso imeli.

In tega se tudi poslužujejo.

Ne samo da so aktivni v situacijah,
ki jih vidijo okrog sebe

ali ki jih je po njihovem mnenju
treba izboljšati,

ampak želijo sodelovati v reševanju zadev,

ki prežemajo njihova življenja
in vplivajo na njih.

Pomislite na mlade aktiviste,

ki se izrekajo proti izmaličenju
ženskih spolovil,

porokam otrok, spletnem ustrahovanju,
varnim šolam, nasilnim konfliktom ...

Seznamu ni konca.

Ti otroci igrajo zelo pomembno vlogo.

Imamo torej politično vodstvo,

imamo mladinski aktivizem,

imamo rešitve, ki temeljijo na dokazih,

narašča tudi javna ozaveščenost --

stopamo torej po poti,

začenjamo potovanje do popolne ustavitve
nasilja do leta 2030.

In kakšne so omenjene rešitve?

Pred tremi leti, leta 2016,

se je povezalo 10 globalnih institucij,

ki so oblikovale obširen koncept

za postopno ustavitev nasilja nad otroki.

Imenuje se INSPIRE.

Obravnava potrebo po
relevantni zakonodaji,

obravnava družbene norme,

zajema podporo za starše in skrbnike,

pomoč otrokom, ki so doživeli
nasilje in zlorabo.

In varne šole,

kjer so otroci lahko v učnem okolju,
v katerem napredujejo.

V Ugandi se je pred štirimi leti

osemletna deklica lahko poročila
s tridesetletnim moškim.

To zdaj ni več dovoljeno.

Prepoved je prinesla sprememba
Zakona o otrocih iz 2016,

s katero je določena tudi najnižja starost
otroka za poroko -- 18 let.

To je črka I v INSPIRE --

sprejemanje in izvajanje zakonodaje,
ang. "Implement".

Kambodža razvija podporo za starše,

podporo za starše in skrbnike
po celi državi,

ki usposablja starše za vzgojo otrok

in vzpostavljanje discipline doma
na nenasilen način.

To je črka P v INSPIRE --

podpora staršem ("Parent") in skrbnikom.

Na Filipinih

je ustanovljenih 100 centrov za zaščito
žensk in otrok po vsej državi.

Žensk in otrok, ki so bodisi v nevarnosti
pred zlorabo in nasiljem

bodisi doživeli nasilje.

To je črka R v INSPIRE --
odzivnost ("Response") in podpora.

In v Ugandi je izšel priročnik varne šole,
ki ga trenutno uporablja

polovica ugandskih učiteljev.

Usposablja jih za ohranjanje nadzora
v razredu z nenasilno disciplino.

To je E v INSPIRE --

izobraževanje ("Education")
in življenjske kompetence.

To so samo delčki koncepta INSPIRE.

Vedno več držav se zavezuje
k izvajanju koncepta,

prilagajanju lokalnim okoliščinam,

dopolnjevanju z relevantnimi podatki,
oblikovanju načrta,

sodelovanju med sektorji

in začetku poti,
ki vodi k izkoreninjenju nasilja.

Kanada, Mehika,
Združeni arabski emirati, Tanzanija,

omenil sem že Švedsko in Ugando,

Japonska, Filipini, Indonezija,

vedno več držav in zdaj tudi mest.

In ravno tukaj na Škotskem

Univerza v Edinburghu ustanavlja
učni laboratorij,

ki bo spremljal razvoj
v mestih na Škotskem,

Filipinih in v Kolumbiji.

Spremljali bodo, kaj je učinkovito.

Načrte, ki so pripravljeni za izvedbo
na državni ravni,

bodo uporabili tudi na ravni mest.

Prepričani smo,

da lahko v mestih dosežemo
hitrejši in dokazljiv napredek

v krajšem času.

Ko naredimo vse to,

se bo zgodba o uspehu
širila v laboratoriju

in po celi univerzi.

Ustavitev nasilja je prava pot,

je pametna investicija.

Oboroženi smo z rešitvami,
ki temeljijo na dokazih,

in začeli smo stopati po tej poti.

Kaj bi se zgodilo,

če bi zares ustavili nasilje nad otroki?

Razmislimo o tem na trenutek.

Najprej pomislite na otroke,
o katerih sem pripovedoval.

Sarah ponoči ne bi več ležala v postelji

in prestrašeno poslušala korake očima,

ki prihaja po stopnicah.

Faisal bi hodil v šolo in napredoval.

Ne bi ga bilo več strah biti v šoli

in biti ustrahovan in tepen
in osramočen s strani učiteljev.

Angelika in druge deklice s to izkušnjo

ne bi bile več predmet, spletna roba

za uživače z drugega konca sveta.

Vse to pomnožite z družbenimi,

ekonomskimi, kulturnimi koristmi
prenehanja nasilja.

Le-te pomnožite z vsako družino,
vsako skupnostjo,

vasjo, mestom, velemestom, državo ...

in nenadoma se rodi nova normala.

Zrasla bi generacija,
ki ne bi doživela nasilja.

Za to smo potrebni vsi.

A imamo edinstveno priložnost za poskus

in prepričan sem, da imamo mi kot odrasli
odgovornost, da to naredimo.

In potem, ko nas kdo vpraša,

kaj počnemo,

lahko vsak od nas odgovori:

"Spreminjam tok človeške zgodovine.

Dajem svoj doprinos
k ustavitvi nasilja nad otroki."

Naredimo to in naredimo zdaj.

Hvala.

(Aplavz)