2 vprašanji, s katerima odkriješ svojo strast - in jo spremeniš v kariero

Kaj je tvoja strast? Družbena podjetnica Noeline Kirabo se spominja svojega dela - pomoči mladim v Ugandi, ki so pustili šolo in spremenili svojo strast v dobičkonosni posel - in deli dve vprašanji, ki si ju lahko postaviš za pričetek takšne poti.

Ko imaš službo, s katero lahko plačaš
vse svoje osnovne potrebe,

položnice in celo kaj zapraviš zase,

se predpostavlja, da si srečen

ali še več, izpopolnjen.

Zdi se nepredstavljivo, da bi se
nekega jutra zbudil in rekel,

da boš pustil službo
in sledil svoji strasti.

In to je bila moja dilema 6 let nazaj.

Imela sem udobno službo,
živela udobno življenje,

ljudje so pričakovali,
da se počutim izpopolnjeno,

vendar se nisem.

Nekaj v meni si je želelo več.

Bilo je neravnovesje med tem,
kar sem jih počela vsakodnevno

in tem, kar sem zelo rada počela.

Zato sem se odločila dati odpoved

in raziskati možnosti, kako to strast
prenesti v mojo dnevno rutino.

In stvar je v tem, da najti svojo strast

ni tako preprosto.

Celo ljudje z veliko denarja
in diplomami

s težavo prepoznajo svojo strast.

In tako sem, 30-letnica,

govorila o iskanju strasti

in kako jo spremeniti v kariero.

Ljudje so mi dobesedno govorili

"Ne govori o strasti,
dokler ne zaslužiš dovolj denarja

(Smeh)

ali vsaj dokler se ne upokojiš."

Velja prepričanje, da sta
pogled navznoter

in odkritje tega, v čemer najdemo
užitek in izpopolnjenost,

razkošje, ki si ga lahko privoščijo
le bogati,

oziroma užitek, kateremu
se lahko predajo le upokojeni.

Pri čemer sem se vprašala:

Je strast res namenjena le bogatim

in izkušnja, ki jo lahko uživajo
le upokojenci?

Mnoge so nas prepričevali,

da je življenje bitka preživetja.

Vzgajali so nas, da se vidimo
kot borce,

ki morajo storiti vse, da bi preživeli.

V Afriki smo vzgojeni, da se prebijemo
skozi šolo, se učimo, in jo naredimo,

v upanju, da bomo kasneje dobili službo.

In ko jo, vztrajaš v njej,
ne glede na to, kako bedna je.

(Smeh)

Dokler ne dobiš boljše ponudbe
ali se upokojiš.

In kot falirana študentka

sem vedela, da nimam pravice
do ničesar boljšega.

Vsaka priložnost je bila privilegij.

In ko se začela razmišljati o odpovedi,

je bilo to veliko tveganje.

Imela sem dve možnosti,

ki sta v Afriki najbolj priljubljeni.

Prva je, da se prijaviš na katerikoli
tečaj na poklicnem zavodu in ga opraviš.

In moja druga možnost,
sprijazniš se s katerokoli službo,

ne glede na delovne pogoje

in jo sprejmeš.

To verjetno pojasni dejstvo,
da je ogromno naše mladine

žrtev trgovine z ljudmi,
v iskanju boljših priložnosti.

Zase sem izbrala prvo možnost.

Pozanimala sem se v nekaj
poklicnih zavodih,

v upanju, da bom našla tečaj, ki bi
izžareval mojo osebnost,

sanje in prizadevanja.

Razočarana sem ugotovila,
da v teh zavodih

ni prostora za odpadnike, kot sem jaz.

V mnogih delih sveta je
izobraževalni sistem

zasnovan na osnovi
vnaprej določenih okvirjev,

ki jim mora mladina ustrezati
ali pa tvegati izobčenje.

In tako so me skozi moje šolanje
vzgajali,

da razmišljam linearno
in ostajam znotraj določenih okvirjev.

Ko pa sem šolo pustila,
sem odkrila svet neskončnih možnosti.

Vedela sem, da sem lahko karkoli,
študiram lahko karkoli,

zato sem vpisala nekaj spletnih tečajev.

Tako sem si obogatila življenjepis,
dobila zaposlitev

in delala osem let.

In po osmih letih

sem si rekla, da moram imeti
od življenja več

kot to životarjenje
skozi vsakodnevno rutino.

Tako sem leta 2014 ustanovila
organizacijo, imenovano Kyusa,

kjer delamo z mladimi,
ki niso dokončali šolanja

ter jih spodbujamo, da svojo strast

spremenijo v dobičkonosne, rastoče
in obstojne posle.

Ko omenjamo strast,

je najpogostejše vprašanje,
ki se pri tem pojavi "Kaj je strast?

Kako jo sploh odkrijem?"

In najpreprostejša definicija je ta:

strast je zbirka tvojih
življenjskih izkušenj,

ki ti dajejo
globok občutek izpopolnitve.

In za prepoznanje svoje strasti,
se moraš obrniti navznoter.

Uporabimo dve vprašanji v razmislek.

Prvo vprašanje, ki si ga postavimo, je

"Če bi imela na svetu neskončno časa
in neskončno denarja,

kaj bi počela?"

Zveni zelo preprosto,

vendar imajo mnogi ljudje težave
z odgovorom,

saj o tem nikoli niso razmišljali.

Drugo vprašanje, ki si ga postavimo, je

"Kaj me osrečuje

in mi daje absoluten
občutek izpopolnjenosti?"

Predvideva se, da vsi vemo,
kaj nas osrečuje,

je pa zelo zanimivo,
da se ogromno ljudem sploh ne sanja

kaj jih osrečuje,

ker svoj čas zapolnijo
z vsakodnevnimi rutinami,

in se nikoli ne zazrejo navznoter.

Tako sta prepoznanje tega, kar nam daje
občutek izpopolnjenosti

in nam prinaša veliko veselje,

misli, s katerima pričnemo pot
iskanja svoje strasti v življenju.

V primeru, da se že sprašujete

o vaših odgovorih na ti dve vprašanji,

vas vabim, da se jima kasneje posvetite
in razmislite o njiju.

Kljub povedanemu, se zavedam,

da sama strast ne zagotavlja
uspeha v življenju.

In tudi, da

vsaka strast ne more postati kariera.

Da lahko to postane,

mora priti v kompletu prave izbire
sposobnosti, vzgoje in položaja.

Ko našo mladino vodimo
k pogledu navznoter,

jih vprašamo tudi,
katere sposobnosti posedujejo,

katere talente, izkušnje imajo,

na katerih lahko zgradimo
njihov kotiček na tržišču.

Še več, pogledamo tudi
trenutne tržne trende,

saj ni važno, kako zelo uživaš v tem
in imaš to rad.

Če si tega nihče ne želi
in tega nihče ne bo plačal,

to ne more biti kariera.

Potem je samo hobi.

Tretji pogoj, ki ga preverimo,
je na kateri položaj se uvrščaš?

Kdo je tvoja cilja skupina?
Komu želiš prodajati?

Zakaj bi želeli od tebe kupovati?

Kombinacija vseh treh pogojev je tista,
ki ti omogoči premik

od zgolj strasti do posla.

Mnogi izmed naših mladih
so uspeli svoje ideje in želje

spremeniti v dobičkonosen posel

ali družbeno podjetje,

in s tem ne ustvarjajo le novih
delovnih mest,

vendar tudi rešujejo družbene izzive.

Vam bom pokazala na dveh primerih.

Eden izmed njih je Ester.

Ester sem spoznala pred dvema letoma.

Šolo je pustila dve leti pred tem,

kar jo je močno zaznamovalo.

Kot rezultat, se je spopadala
z močno depresijo,

do te mere, da si je večkrat
poskušala vzeti lastno življenje.

Njeni prijatelji in svojci
niso vedeli, kaj naj še storijo.

Zanjo so samo še molili.

Ko sem jo spoznala
in se začela z njo pogovarjati,

sem ji postavila preprosto vprašanje.

"Če bi imela na svetu neskončno časa
in neskončno denarja,

kaj bi počela?"

Brez razmisleka ali obotavljanja

so se ji zaiskrile oči in povedala mi je,

kako bi rada spremenila življenja mladih.

Drugim najstnikom je želela
povrniti upanje in dostojanstvo

pri sprejemanju poučenih odločitev
v svojem življenju.

Prepričana sem bila,
da je bilo njeno hrepenenje

nepotešljivo.

Skupaj z Ester smo to hrepenjenje
postavili v ustrezne okvirje.

Danes v svoji vasi
vodi družbeno podjetje,

kjer osveščajo o rabi
prepovedanih substanc, mentalnem zdravju,

zdravi spolnosti
in pomaga drugim, ki so pustili šolo,

pridobiti poklicno usposabljanje,
da lahko normalno zaživijo.

Ester je letos dopolnila 20 let

in je zadnji dve leti organizirala
letno združenje,

ki je gostilo okoli 500 najstnikov.

(Aplavz)

Mladi, ki lahko ob tej priložnosti
navezujejo stike in sodelujejo

pri različnih projektih

in pomembneje, spoznajo strokovnjake,
za kar drugače ne bi dobili priložnosti.

Vse to je uspelo dekletu, ki je verjelo,
da zanjo na svetu ni kotička,

in brez izobrazbe
ne bi dosegla ničesar pomembnega.

Ampak s pogledom navznoter
in izkoriščenjem tega hrepenenja,

postavljenega v ustrezne okvirje,

je zasnovala model,
ki ji je spremenil življenje

in s tem spreminja življenja
na stotine mladih vsako leto.

Drugi primer je Musa.

Musa je po naravi umetniški tip.

Je eden tistih, ki lahko samo s pogledom
vzorca, tega z lahkoto poustvari.

Tako stremi k prepoznavanju
te svoje sposobnosti.

Ko sem Muso spoznala, se je ukvarjal
z raznoraznimi spretnostmi -

torbicamo, pasovi, denarnicami -

vendar zgolj honorarno.

Včasih, ko je nujno moral
na hitro zaslužiti,

je sam oblikoval nek vzorec in ga prodal.

Vendar nikoli ni razmišljal,
da bi to spremenil v posel.

Pričeli smo sodelovati z Muso,

ga voditi kako spremeniti
ta hobi v posel

in spremeniti način mišljenja, da bo
izdeloval izdelke, ki jih lahko proda

in z njimi zasluži.

Musa izdeluje torbice, ene najlepših,
kar sem jih kdaj videla,

in v tem zadnjem letu,
se je njegov posel zelo razširil.

Prepoznavajo ga že marsikje.

Trenutno načrtuje izvoz v razvite države.

Musa je, kot vsi falirani študenti,

verjel, da brez akademske izobrazbe

ne bo dosegel ničesar.

Verjel je, da je njegov talent
brez vrednosti,

ker zanj ni imel uradnega dokumenta
o akademski izobrazbi.

Vendar je s pogledom navznoter
našel svojo največjo dragocenost,

ki jo je z malo pomoči
spremenil v posel,

s katerim ne samo živi, ampak cveti.

Stvar je v tem - pogled navznoter
je lahko kar strašljiv,

še posebej, ko se ga poslužiš prvič.

Resnica pa je, da
šele začneš prav živeti,

ko se naučiš živeti od znotraj navzven.

In z razkritjem potenciala se moramo
zazreti navznoter, da bi prepoznali tisto,

kar nam daje
resničen občutek izpopolnjenosti,

kar nam prinaša največje veselje,

in to vplesti v našo vsakodnevno rutino.

Ko nam to uspe, prehenamo delati
in začnemo živeti.

In ko živimo, se nam ni potrebno upokojiti
ali dati odpovedi.

(Smeh)

(Aplavz)

Torej, ko razmišljamo o odkrivanju
svojega potenciala

ali potenciala naših mladih, naših otrok,

ne vzgajajmo jih, da gledajo navzven,

temveč navznoter,

da izkoristijo, kar imajo
in to prenesejo v svoj vsakdan.

Ko prenehaš delati in pričneš živeti,

ko tvoja strast postane kariera,

nisi le odličen,

postaneš neustavljiv.

Hvala.

(Aplavz)