WEBVTT

00:00:07.108 --> 00:00:12.942
»Tukaj počiva Artur,
kralj, ki je bil, in kralj, ki bo.«

NOTE Paragraph

00:00:12.942 --> 00:00:16.286
Tako pravi napis na
nagrobniku kralja Arturja

00:00:16.286 --> 00:00:20.358
v knjigi Arturjeva smrt Thomasa Maloryja.

00:00:20.358 --> 00:00:22.225
Ko je Malory to zapisal v 15. stoletju,

00:00:22.225 --> 00:00:27.031
ni mogel vedeti, kako
preroški bo postal ta napis.

00:00:27.031 --> 00:00:31.664
Kralj Artur se je znova in znova
porodil v naši skupni domišljiji,

00:00:31.664 --> 00:00:33.714
skupaj s svojim spremstvom vitezov,

00:00:33.714 --> 00:00:34.714
Guinevere,

00:00:34.714 --> 00:00:35.921
okroglo mizo,

00:00:35.921 --> 00:00:36.800
Camelotom

00:00:36.800 --> 00:00:39.634
in seveda Excaliburjem.

00:00:39.634 --> 00:00:44.013
Ampak od kod prihajajo
te zgodbe in ali je v njih kaj resnice?

NOTE Paragraph

00:00:44.013 --> 00:00:48.695
Kralj Artur, kot ga poznamo,
je stvaritev poznega srednjega veka,

00:00:48.695 --> 00:00:54.252
ampak legenda o njem ima dejansko korenine
v keltski poeziji iz zgodnejšega časa:

00:00:54.252 --> 00:00:57.190
časa saksonske invazije Britanije.

00:00:57.190 --> 00:01:01.223
Po tem, ko so Rimljani zapustili Britanijo
v letu 410 našega štetja,

00:01:01.223 --> 00:01:04.613
so saksonski osvajalci iz današnjega
ozemlja Nemčije in Danske

00:01:04.613 --> 00:01:09.149
hitro izkoristili ranljivost
zapuščenega ozemlja.

00:01:09.149 --> 00:01:12.689
Prebivalci Britanije so se srdito
borili proti osvajalcem

00:01:12.689 --> 00:01:15.416
preko več nemirnih stoletij.

00:01:15.416 --> 00:01:18.063
Iz tistega časa imamo zelo malo zapisov,

00:01:18.063 --> 00:01:21.697
zato je težko pravilno
rekonstruirati zgodovino.

00:01:21.697 --> 00:01:26.162
Kljub temu nam ohranjena poezija
iz tega obdobja poda nekaj namigov.

00:01:26.162 --> 00:01:31.118
Ena izmed pesmi, "The Gododdin",
čisto prvič omeni Arturja,

00:01:31.118 --> 00:01:34.345
čeprav sam Artur
dejansko ne nastopa v njej.

00:01:34.345 --> 00:01:37.717
Pravi, da je bil drugi
bojevnik z imenom Gwawrddur

00:01:37.717 --> 00:01:42.024
izurjen v ubijanju svojih sovražnikov,
ampak vseeno ni bil tako dober kot Artur.

00:01:42.024 --> 00:01:43.578
To nam ne pove veliko,

00:01:43.578 --> 00:01:45.566
ampak kdorkoli je bil ta Artur,

00:01:45.566 --> 00:01:48.817
je moral veljati
za zlati standard bojevnikov.

00:01:48.817 --> 00:01:54.405
Žal pa ni jasno, ali je komu vladal
ali če je sploh živel.

NOTE Paragraph

00:01:54.405 --> 00:01:56.164
Kljub negotovosti

00:01:56.164 --> 00:02:00.016
so omembe Arturja, stoletja
kasneje, pritegnile

00:02:00.016 --> 00:02:01.791
pozornost ambicioznega zgodovinarja.

00:02:01.791 --> 00:02:08.997
Leta 1130 je bil Geoffrey iz Monmoutha
skromen duhovnik z velikimi ambicijami.

00:02:08.997 --> 00:02:11.173
Več let je uporabljal

00:02:11.173 --> 00:02:13.719
keltske in latinske vire in
tako ustvaril

00:02:13.719 --> 00:02:17.289
dolgo latinsko kroniko z
naslovom “Zgodovina britanskih kraljev”.

00:02:17.289 --> 00:02:20.868
Glavni junak je bil kralj Artur.

NOTE Paragraph

00:02:20.868 --> 00:02:24.641
Zgodovina je radodarno
ime za Geoffreyjevo pripoved.

00:02:24.641 --> 00:02:27.857
Pisal je šesto let po saksonski invaziji,

00:02:27.857 --> 00:02:30.597
zbral je odlomke mitov in poezije

00:02:30.597 --> 00:02:34.736
ter s tem skušal nadomestiti skoraj
popolno pomanjkanje uradnih zapisov.

00:02:34.736 --> 00:02:37.191
Nekaj njegovih virov je
omenjalo Arturja,

00:02:37.191 --> 00:02:40.538
drugi so bili resnični opisi
bitk in krajev.

00:02:40.538 --> 00:02:43.722
Ampak veliko jih je predstavljalo
mitične junake, ki so se bojevali,

00:02:43.722 --> 00:02:47.181
kljub majhnemu upanju za zmago
s pomočjo čarobnih mečev in čarovnije.

00:02:47.181 --> 00:02:49.043
Geoffrey je združil vse skupaj:

00:02:49.043 --> 00:02:51.640
magični meč Caledfwlch

00:02:51.640 --> 00:02:55.762
in rimljansko utrdbo Caerleon, ki sta
se pojavila v njegovi izvirni literaturi,

00:02:55.762 --> 00:03:00.973
zato je Geoffreyjev Artur vladal
iz Caerleona in vihtel Caliburnus,

00:03:00.973 --> 00:03:03.575
latinski prevod Caledfwlcha.

00:03:03.575 --> 00:03:06.906
Geoffrey je Arturjevi zgodbi
dodal pametnega svetovalca Merlina,

00:03:06.906 --> 00:03:10.845
ki je osnovan na keltskem pesniku Myrrdin.

00:03:10.845 --> 00:03:14.005
Če je Artur res živel, je bil
najverjetneje vojaški vodja,

00:03:14.005 --> 00:03:18.975
ampak Geoffreyjevi veličastni zgodovini
je bolj ustrezal lik kralja iz gradu.

NOTE Paragraph

00:03:18.975 --> 00:03:22.022
Geoffreyjeva pripoved je
pritegnila pozornost, na katero je upal,

00:03:22.022 --> 00:03:24.239
in kmalu jo je pesnik Wace
okoli leta 1155 n.š.

00:03:24.239 --> 00:03:28.375
prevedel iz latinščine v francoščino.

00:03:28.375 --> 00:03:32.117
Wace je dodal še eno značilnost
Arturjevemu izročilu o Geoffreyjevem meču,

00:03:32.117 --> 00:03:32.818
gradu

00:03:32.818 --> 00:03:34.102
in čarovniku:

00:03:34.102 --> 00:03:35.994
okroglo mizo.

00:03:35.994 --> 00:03:38.224
Zapisal je, da je Artur dal
zgraditi mizo zato,

00:03:38.224 --> 00:03:41.656
da bi bili vsi gostje na njegovem
dvoru enakovredni,

00:03:41.656 --> 00:03:45.713
in da se ne bi nihče mogel
hvaliti z višjim položajem pri mizi.

00:03:45.713 --> 00:03:51.059
Po branju Waceovega prevoda, je še en
francoski pesnik, Chrétien de Troyes,

00:03:51.059 --> 00:03:55.776
napisal serijo ljubezenskih romanov, ki so
katapultirali Arturjevo zgodbo v slavo.

00:03:55.776 --> 00:04:00.960
Predstavil je zgodbe posameznih vitezov,
na primer Lancelota in Gawaina

00:04:00.960 --> 00:04:03.706
in zmešal elemente
romantike s pustolovščinami.

00:04:03.706 --> 00:04:05.245
Ustvaril je Arturjev,

00:04:05.245 --> 00:04:06.322
Lancelotov

00:04:06.322 --> 00:04:08.753
in Guineverin ljubezenski trikotnik.

00:04:08.753 --> 00:04:14.568
V medčloveške spletke je
vnesel še sveti gral.

00:04:14.568 --> 00:04:21.063
Chrétien je najbrž temeljil moč grala na
magičnih predmetih iz keltske mitologije.

00:04:21.063 --> 00:04:23.675
Živel je sredi Križarskih vojn

00:04:23.675 --> 00:04:28.170
in drugi so postavili skrbi časa na gral

00:04:28.170 --> 00:04:31.716
in mu tako dodelili vlogo
mogočne relikvije iz časa križanja.

NOTE Paragraph

00:04:31.716 --> 00:04:34.887
Sledile so številne
priredbe Chrétienovega dela

00:04:34.887 --> 00:04:37.033
v francoščini in drugih jezikih.

00:04:37.033 --> 00:04:41.008
Med temi priredbami je
Caerleon postal Camelot,

00:04:41.008 --> 00:04:44.736
in Caliburnus se je
prekrstil v Excalibur.

00:04:44.736 --> 00:04:45.997
V 15. stoletju

00:04:45.997 --> 00:04:50.473
je Sir Thomas Malory združil
zgodbe v »Arturjevo smrt«,

00:04:50.473 --> 00:04:53.643
ki je osnova številnih
sodobnih pripovedi o Kralju Arturju.

NOTE Paragraph

00:04:53.643 --> 00:04:57.751
V tisočih letih odkar se je
Artur prvič prikazal v keltski pesmi,

00:04:57.751 --> 00:05:00.362
se je njegova zgodba
kar naprej spreminjala,

00:05:00.362 --> 00:05:04.633
da bi odražala zainteresiranost njegovih
kronistov in njihovih občinstev.

00:05:04.633 --> 00:05:08.229
Še danes to legendo
predelujemo in prilagajamo.

00:05:08.229 --> 00:05:10.137
Ne glede na to,
ali je ta mož kdaj živel,

00:05:10.137 --> 00:05:12.583
ljubil, vladal
ali živel pustolovsko,

00:05:12.583 --> 00:05:16.296
je nedvomno, da je njegov lik
postal nesmrten.