Semena svobode

Prelomni film, ki sta ga posnela The Gaia Fundation in African Biodiversity Network. Pripovedovalec v filmu je Jeremy Irons. Več lahko izveste na http://seedsoffreedom.info/.

Zgodba o semenih je postala, zgodba o izgubi, nadzoru, odvisnosti in dolgu.
Napisali so jo tisti, ki želijo za vsako ceno ustvarjati ogromne dobičke iz našeka prehranjevalnega sistema. Čas je, da spremenimo zgodbo.

Produkcija: The Gaia Fundation in African Biodiversity Network, v sodelovanju z MECLA Ethiopia, Navdanya International in GRAIN.

Producent in režiser filma je Jess Phillimore
Kamera - Jess Philimore, Jason Taylor, Damian Prestidge
Slovenski prevod: Mojca Lenassi in Ekološko drušvo Porevit
-----------------------------------------------------
Pridruži se Svetovni Zvezi za Svobodo Semen:

Uradna stran: http://seedfreedom.in/
Svoboda semen - Štirinast dni-dogodki: https://www.facebook.com/#!/events/436131536428020/
Facebook: https://www.facebook.com/savetheseed
Twitter: https://twitter.com/occupytheseed
YouTube: http://www.youtube.com/user/occupytheseed

Štirinajst dni akcije za svobodo semen - Sovenija

Pevod filma: Mojca Lenassi

Stran z dogodki: http://www.facebook.com/StirinajstDniAkcije?fref=ts
Koledar: http://porevit-eko.blogspot.com/2012/09/stirinajst-dni-akcije-za-svobodo-semen.html

Organizator: EKOLOŠKO DRUŠTVO POREVIT

Stran: http://porevit-eko.blogspot.com/
Facebook: http://www.facebook.com/ekolosko.porevit
Twitter: https://twitter.com/ZavodPorevit
YouTube: http://www.youtube.com/user/MrPorevit

Zakoplji z roko po zemlji in poslušaj mojo zgodbo,

začuti bombaž, pšenico in koruzo, bogatsvo in slavo,

poslušaj prepotene napore tistih, ki so delali pred mano,

zakoplji z roko po zemji.

Poljedeljstvo po svetu se je v zadnjih desetletjih spremenilo bolj, kot v preteklih 10.000 letih.

A kot je to z vsemi spremembami, se je pojavil konflikt interesov.

Ta ni nikjer večji, kot pri zgodbi semen.

V tem filmu bomo prikazali, kako se je seme spremenilo v kmetovalstvu in v naši kulturi ,

od svetega predmeta in darovalca življenja do močnega sredstva, ki obvladuje svetovno proizvodnjo hrane.

Nasprotje med kmetovalstvom in poslom, med znanjem in nadzorom,

med resnico in propagando je srčika zgodbe o semenu.

Ko podjetje začne jemati visoke dajatve od vsakega semena,

to spodbuja, da genetsko spremenjeni pridelki nadomestijo domače vrste, ki so jih kmetje gojili več kot tisočletje.

Ne vemo, kakšen je njihov ekosistem,

in ne vemo, kaj je v njem.

To nima nobene povezave s prehranitviijo sveta.

Nič z velikimi težavami, ki smo jim priča.

vse se vrti okoli obvladovanja sektorja in ekonomije hrane.

SEMENA SVOBODE

EVOLUCIJA RAZNOLIKOSTI

Začnimo z zgodovino semena, tisočletja nazaj,

ko je bila Zemlja poseljena s skupnostimi, ki so jih ločile gore, morja in puščave.

Na planetu se je razvilo veliko različnih kultur, tradicij in jezikov,

ki so se vsi prilagodili različnim podnebjim in ekosostemom.

Skozi stoletja so družbe razvile različno razmišljanje, ideje,

poznavanje vesolja, navade in obrede, ki so osnova raznolikosti.

Še danes so na svetu skupnosti, ki nam lahko pokažejo navade naših prednikov.

Vse tradicionalne kulture temeljijo na spoznanju,

da je najpomembnejši del bivanja na Zemlji,

ohranjanje življenja v njegovi raznolikosti.

Seme vsebuje življenje,

seme je osnova spoznavanja kulture življenja.

Obredi v Indiji, Afriki in Latinski Ameriki

imajo v svojem središču seme.

Seme je naše življenje.

Od njega je odvisno naše preživetje.

S sajenjem semen pozdravljamo novo življenje.

Ko deček postane mož, ga obsujemo s semeni.

Ko nekdo umre, zasadimo rastline na njegov grob.

Semena niso le hrana.

Imajo duhovni pomen.

Uporabljamo jih v obredih.

Ko so nastajale razlike med našimi predniki, se je enako zgodilo njihovim semenom in pridelkom.

Dolgo, preden je Darwin izoblikoval teorijo o naravni selekciji,

so moški in ženske po celem svetu izvajali enak proces.

Izbirali so semena, ki so bila najbolje prilagojena določenemu območju

in s tem postali del evolucijskih sprememb.

Nosilec sprememb je bilo seme,

vsako leto sveže,

ki se ga je lahko shranilo, delilo in križalo.

Mi smo dediči takšne bogate svetovne biološke raznolikosti.

Bolj kot opazujemo seme in biološko raznovrstnost, bolj razumemo stopnjo inteligence , v samem semenu,

in v vzgoji semen, ki so jo izvajali kmetovalci.

Dosegli so najvišjo stopnjo biološke raznovrstnosti

in tudi najvišjo kakovost hrane

ter najvišjo hranljivost.

Ena sorta ni dovolj.

Če jo izgubimo, smo izgubljeni tudi mi.

Kmetovalci stremijo k odpornosti,

zato med seboj sodelujejo pri gojenju.

Ne gojijo le ene poljščine.

Zaradi podnebnih sprememb jih morajo imeti veliko.

Vedo, da morajo imeti več pridelkov zaradi različnih prehranjevalnih navad ljudi.

Tradicionalna proizvodnja hrane se je večino človeške zgodovine

osredotočala k napredovanju biološke raznovrstnosti.

POT K INDUSTRIJI

Na začetku 20. soletja je kmetovanje postalo odvisno od industrije.

Ljudje so bili prisiljeni oditi z zemlje v mesta,

tradicionalno znanje in delo pa so nadomestili sodobni stroji.

Evropa je preživela dve svetovni vojni,

kemikalije, ki so jih proizvajali za vojne namene pa so spremenile tudi kmetovanje.

Vojni sta povzročili, da so kemikalije izdelovali v velikih količinah.

V miru so proizvajalci kemikalij nadaljevali s proizvodnjo

in morali so iskali nove namene za svoje izdelke.

Z manjšimi spremembami so eksplozive in živčne strupe predstavili kot gnojila in pesticide,

kemijska agrikultura pa se je razšrila po celem svetu.

Danes je vse drugače.

Naša zemlja zahteva hrano.

Želi si raznolike hrane.

Naši očetje niso potrebovali teh kemikalij.

Danes se uporablja veliko kemikalij

kemikalij in potreba po njih še raste

in se nikoli ne konča.

Naša zemlja je začela izginjati, postaja utrujena,

Pravimo, da je postala odvisna od drog,

odvisna od gnojil.

Če uporabite gnojilo enkrat,

ga morate spet uporabiti naslednje leto. Brez možnosti izbire.

Z uporabo mehanizacije in povečano uporabo kemikalij

se je spremenila tudi zgodba o semenu.

Naravni cikli spravila in deljenja semen,

ki so zavirali posel,

so se spremenili zaradi novih odkritij in proizvodnji semen.

Novi križanci,

ki so nastali iz dveh naravnih semen, so imeli prve potomce še genetsko bogate,

a so te lastnosti izgubili v drugi ali tretji sezoni.

Zaradi tega naravnega procesa

kmetovalci niso več imeli koristi od ponovnega sejanja semen.

Prisiljeni so bili v kupovanje novih semen vsako sezono.

Mednarodne korporacije so lahko začele z lastninjenjem in nadzorom dobička od semen.

V 60-ih letih so ta podjetja začela s širjenjem svojih novih semen.

Kmetovanje je bilo še neodkrito in zelo donosno tržišče,

zato so se odločili, da bodo privatizirali svetovni sistem hrane.

Kmetje so opustili tradicionalne načine kmetovanja

in si kupovali sanje o večjem donosu z manj dela in večjim dobičkom.

Monokulture, kot sta čaj in kava, sta začela izrinjati izvirne vrste

in kmetovalstvo, na katerem je temeljila tudi lokalna skupnost,

so zamenjale nove kulture, namenjena predvsem za izvoz.

Ker je proizvodnja hrane na svetu naraščala, so kmetovalce zvabili k novemu sistemu.

Stroški prozvodnje so se dramatično povečali

saj je bilo vsako sezono treba kupiti nova semena, gnojilo in pesticide.

Njihovi novi pridelki so postali del nepredvidlivega mednarodnega trga.

Kmetje so nezavedno postali del sistema, ki je bil manj manj prožen,

netrajnosten, dražji

in vprašljiv glede preživetja.

Ko posadimo nova semena,

jih imamo le za eno setev.

Naslednjič ne vzklijejo.

Naša tradicionalna semena lahko jemo,

sodobne kulture pa lahko izvažamo.

Kave ne moreš jesti.

Kakšne so posledice sajenja več pridelkov z enim samim,

ki ga ne moreš jesti?

Največja skrb je vedno večji vpliv korporacij na prehranjevalno verigo.

Majhen del človeštva

ima ogromen vpliv na način kmetvanja.

Tradicionalni načini shranjevanja semen za naslednjo setev so ogroženi,

saj so dobički korporacij pomembnejši od tega, da kmetovalci prehranijo sebe in skupnost.

Novo seme ima slabe posledice.

Moraš ga kupiti.

Ne moreš ga shraniti, ker zgnije.

Z vrnitvijo k starim semenom bi prihranili denar.

Delci so med seboj povezani v dve prepleteni verigi,

oblikujejo ogrodje podobno dolgemu, spiralnemu stopnišču

in v tej molekuli imamo osnovo za vse oblike življenja

Možnost podvojevanja in kopiranja same sebe,

je med vsemi molekulami v znani kemiji,

edinstvena pri DNK in njenih sorodnicah.

NADZOR SEMENA

1953 sta Watson in Crick odkrila dvojno vijugo DNK.

Znanost je začela hiro napredovati.

Genetski inženiring

menjave genov med celicami, organizmi in vrstami,

je bil kmalu omogočen.

V kmetijstvu so se te možnosti zdele neomejene.

Sledili so višji donosi, odpornost proti suši, boljši okus in hitrejše zorenje.

A nova tehnologija je vodila tudi do žolčne razprave o etiki tega početja.

Njena najpomembnejša vloga

pa se ni določila na polju, temveč na sodišču.

[Arhiv:] ˝Ustava Združenih držav daje kongresu moč, da potrjuje zakone o patentih,

ki njihovemu lastniku daje določene pravice glede izuma.

S tem se ostalim prepreči izdelovanje, uporabo, prodajo in preprodajo zadeve, ki je opisana v patentu.˝

Zakon o intelektualni lastnini je dolgo določal, da se patent potrdi na osnovi novega in dokazanega izuma.

A leta 1995 je Svetovna trgovska organizacija predlagala radikalno spremembo v mednarodnem pravu.

Zaradi pritiska mednarodnih korporacij so sklenili, da se mikroorganiizme in mikrobiološke procese,

kljub temu, da že obstajajo v naravi, lahko patentira.

Z novim zakonom se seme, ki je gensko spremenjeno, da vsebuje prav določene gene,

lahko patentira in postane zasebna last.

Ta preskok je glede pravice do življenja

najnevarnejša grožnja

semenske raznolikosti in svobode semen, ki so rokah kmetov.

Leto kasneje je agrokemični gigant Monsanto izdelal prvi gensko spremenjeni pridelek v ZDA,

'RoundUpReady' sojo, ki sta ji hitro sledili gensko spremenjena koruza in oljna repica.

Gensko spremenjena semena so imela le eno koristno lastnost.

Bile so odporne proti strupenim učinkom herbicida RoundUp,

najbolj prodajanemu Monsantovemu herbicidu od leta 1980.

Če v seme vstaviš gen, ki je odporen proti herbicidu,

imaš monopol nad eno kemikalijo. Kot da bi bilo seme poročeno s to kemikalijo.

Najprej so kemična podjetja, šele potem podjetja, ki prodajajo semena.

To je njihovo ... Če lahko nadzoruješ seme, lahko nadzoruješ zaslužek od pridelkov.

Monopol ustvariš, ko dobaviš semena,

ki so bila ustvarjena, da so odporna proti pesticidom, s katerimi jih tretirajo.

Mrežni učinek je v tem, da mi vidimo povečano uporabo pesticidov,

kateri naj bi se GSO upirala.

Dvajset let po tem, ko so GSO prišli na trge, obljube ostajajo neizpolnjene.

Tehnologija RoundUp-Ready obvladuje trg GSO v ZDA.

Zgodba o semenu pa se vrača na sodišče,

ker so vplivi patentnega zakona postali jasni.

Ne bom pozabil, ko sva z ženo odšla od doma.

Obrnila se je in rekla; upam, da bom imela streho nad glavo, ko se vrnem domov.

Tako blizu sva bila, da bi izgubila vse.

Vse sva dala na kocko

in žal mi je vseh kmetov, ki niso imeli enake možnosti

ter so izgubili svoja posestva. Bilo jih je na stotine.

Kanadski kmet Percy Schmeister je gojil, ohranjal in sadil oljno repico petdeset let.

Leta 1998 je ugotovil, da semena repice vsebujejo patentirani RoundUp gen.

Lahko so bila semena, ki jih je veter prinesel s sosedovega polja. Morda pelod, ki je prišel z vetrom ali čebelami.

Če se to zgodi, nimaš več lastnih semen.

Po patentnem zakonu so last korporacije.

Percyja so odpeljali na kanadsko zvezno sodišče zaradi patentnega prekrška.

Zagovor, da so prisotni GSO naključni,

je sodišče zavrnilo in leta 2000 so ga spoznali za krivega.

Niso imeli zapisov, da sem kdaj imel ali kupil njihova semena.

A ker jih je gojil naš sosed in jih s tem okužil,

jih mi ne bi smeli uporabljati.

Morali bi vedeti.

To pa je popolnoma nemogoče.

Navadnega in gensko spremenjenega semena oljne repice ne moreš ločiti,

razen če opraviš test DNK,

Do danes so sodno preganjali 140 kmetov zaradi intelektualne lastnine semen.

Več tisoč so jih zaslišali zaradi t. i. semenskega piratstva.

Kaj naj naredimi s semeni?

Semena je treba posejati, razmnoževati, uporabljati in jih prilagajati.

Prav tega korporacije ne dovolijo.

Korporacije nam prodajajo seme ali dovoljenje,

da seme uporabljamo v točno določen namen, katerega so določili sami. Pika.

Z nadzorom semena nadzoruješ kmeta.

Z nadzorom kmeta nadzoruješ cel sistem proizvodnje hrane.

To je zapuščina genetike v kmetovalstvu.

GSO so se iz severne Amerike razširili

v Argentino, Paragvaj, Brazilijo in sedaj tudi v Indijo.

Industrija, ki proizvaja GSO trdi, da povečuje pridelek in izboljšuje življenje,

a mnogi kmetovalci se spopadajo z novimi, nepričakovanimi težavami.

V indijski državi Gudžarat je na stotisoče kmetov,

ki so jih prepričali, da gojijo genetsko spremenjeni Bt bombaž

- ta izloča svoj pesticid -

odkrilo, da so škodljivci razvili odpornost na ta pesticid.

Pojav superškodljivcev je kmete prisililo, da uporabljajo še močnejše pesticide.

Namesto nadzora nad škodljivci in plevelom smo dobili superškodljivce in superplevel.

Tehnologija je zatajila tudi v takšni ozki panogi, kot je zatiranje škodljivcev in plevela.

S povišano ceno semen, gnojil in pesticidov,

so mnogi kmetovalci zašli v spiralo dolžništva.

Razširjenje GS bombaža je povezano s povečano stopnjo samomorov med indijskimi kmetovalci.

V Argentini je na tisoče malih kmetov moralo zapustiti svojo zemljo,

ker so bili gospodarsko neuspešni v primerjavi z monokulturnimi farmami.

Mnogi kmetovalci, ki ne gojijo GS pridelkov, se ne morejo izogniti herbicidu RoundUp, ki ga na njihova polja prinese veter.

Njihovi pridelki in življenja so uničeni.

Z množičnim izseljevanjem kmetov je na kmetijskih površinah biotska raznolikost še dodatno zmanjšana.

Tradicionalne pridelke so nadomestili. Uporaba herbicidov je strmo zrasla.

Trdo pridobljeno znanje in sistemi kmetovanja so bili odrinjeni.

Z izgubo raznolikosti izgubljamo našo varnost,

saj je raznolikost v sozvočju z varnostjo. . Hkrati zviša kakovost življenja,

izboljšuje hranljivost in poveča delitev dela

Vse se bo izgubilo, če bomo sadili le eno rastlino.

Moramo se zavedati, da raznolikost pomeni preživetje.

Raznolikost pomaga pri zmožnosti pridelave.

Le tako lahko ostaneš kmet.

Moramo se zavedati, da ne bomo več mogli gojiti hrane, ki jo potrebujemo,

če bomo dopustili, da izgine raznolikost,

Za svetovnim širjenjem GSO in njihovim prodorom v države Afrike, Azije in južne Amerike

se je pojavilo še eno sporočilo;

razvijajoči se svet se bori, a je prereven, da bi se prehranil sam,

zato lahko GSO spremeni njihova življenja.

Revni kmetovalci niso preveč učinkoviti, saj imajo stara semena.

Morajo postati bolj učinkoviti in težave z lakoto na svetu se bodo rešile.

Ta trditev nima nikakršnih temeljev.

Skrbijo nas lačni ljudje v Afriki.

Skrbijo nas lačni ljudje v Aziji.

Bodimo odkriti.

Lakoto poganjajo končni cilji in finančni interesi korporacij.

Te niso povzročili ljudje, ki jim je mar za skupnost.

To nima nikakršne zveze s hrano za preprečitev lakote.

Niti z velikimi težavami, s katerimi so soočamo.

Vse se vrti glede obvladovanja hrane, gospodarstva hrane.

Vse se vrti okoli prevlade;

kmetovalci ne smejo več imeti svojih semen

istočasno pa se

izkoreninja neodvisna proizvodnja hrane.

Korporacije, ki želijo obvladovati proizvodnjo hrane,

so v rokah peščice.

Genetski inženiring, ki nam ga prinaša stara agrokemijska industrija,

ki si želi le ohranjati prodajo herbicidov in pesticidov.

Medtem je vzpostavila monopol nad semeni.

Kar se tiče poljedelstva, je genetski inženiring šel v popolnoma napačno smer.

Danes je proizvodnja semen in agrokemične industrije pod nadzorom le nekaj podjetij.

Proizvajalci semen DuPont in Syngenta,

kemični tovarni Bayer in BASF, ter GSO gigant Monsanto.

ter GSO gigant Monsanto.

V tej koncentraciji moči ni le ogromen dobiček v proizvodnji semen,

ampak odločanje ter načrt proizvodnje,

ki bo vplivala na svetovni sistem kmetovanja.

V takšni prihodnosti bo raznolikost semen odšli na smetišče zgodovine,

s ceno, ki jo šele začenjamo razumeti

Zakoplji z roko po zemlji,

dotakni se garanja in gorja,

v zemlji kjer nikoli ne rastejo bankovci,

iz izposojenega.

Zakoplji in mi povej kje je seme jutrišnjega dne.

Zakoplji z roko po zemlji.

SEMENA UPANJA

Industrija agrokemije in GSO pogosto trdi, da je majhno,

ekološko kmetovanje nazadnjaško in neučinkovito.

A v resnici, kljub neizprosnemu pritisku

ti kmetje prehranijo 70 % prebivalstva.

Tradicionalno kmetijstvo uporabi manj zemlje, vode in energentov.

Pridelki so zdravi in hanljivi. Kmetovalci ohranjajo raznolikost prispevkov,

ohranjajo prst, vodo in življenjeke prostore.

Odpornejši so proti podnebnim spremembam.

Takšni načini kmetovanja kažejo pot k resnični varnosti glede hrane.

Ekološki sistemi so na na lokalnem in biološko raznovrstnem nivoju tisti, ki res pridobivajo

hrano, zdravje in veselje pri hrani v skupnostih. Moramo decentralizirati naš sistem prehranjevanja in s tem decentralizirati dobavo hrane. Oblast nad semeni mora postati močnerjša kot oblast nad hrano.

Moramo decentralizirati naš sistem prehranjevanja

in s tem decentralizirati dobavo hrane.

Oblast nad semeni mora postati močnerjša kot oblast nad hrano.

Nismo izgubili naših semen,

težava je zaradi upadanja njihovega števila.

Še vedno jih lahko pridobimo.

Še so tu.

Če ne izkoristimo te priložnosti, bomo izgubili semena za prihodnost.

Prihodnost za vse, prihodnost naših otrok.

Kmetje po svetu se združujejo in delujejo v prid neodvisnosti hrane

za pravico ljudi, da gojijo hrano, kot že stoletja.

Ko gojim semena, ki jih poznamo že dolgo,

vem, da bodo obrodila. Moji otroci bodo lahko jedli.

Moji otroci bodo lahko jedli.

Ljudje ne bi smeli podcenjevati moči, ki jo morajo uporabiti.

Kdo bi si mislil, da bosta nekoč padla Murdoch in News Corp,

zaradi ogorčenja?

Če bomo več razpravljali o načinih kmetijstva, ki jih želimo

in pristopih teh velikih korporacij,

lahko dosežemo nivo nezadovoljstva in morda sistem, ki bo nekoč

pomagal ljudem in planetu.

Ozrimo se k prednikom.

Na novo zgradimo, kar je bilo uničeno.

Vodil: Jeremy Irons , Slovenski prevod: Mojca Leanssi in Ekološko Društvo Porevit

Uporabite svojo moč odločanja o prehranskem sistemu vsakič, ko kupujete.

Kupujte, organsko in sezonsko hrano, podpirajte kmete, tržnice in neodvisne trgovine.

Več o prehranski neodvisnosti, gibanjih in iniciativah, ki se jim lahko pridružite in jih podprete lahko izveste na

www.seedsoffreedom.info in http://porevit-eko.blogspot.com/

Hvala ker ste si vzeli čas za ogled filma˝Semena svobode˝.

Prosimo vas, da nam pomagate sejati semena spremembe s čim širšo distribucijo tega filma.

Film iz produkcije: The Gaia Foundation & The Afrivan Biodiversity Network (ABN)

V sodelovanju z:

MELCA Ethiopia, GRAIN International & Navdanya International

Posebne zahvale:

Dr Melaku Worrede, Dr Vandana Shiva, Coraline Lucas MO, Zac Goldsmith MP, John Vidal, Ramon Herrera, Henk Hobbelink, Liz Hosken, Kumi Naidoo, Percy Schmeiser, Gathuru Mburu, Mpatheleni Makaulule, The Gaia Foundation Team, Florina Tudose, Jason Taylor in the Source Project

Posebne zahvale tudi ketijskim skupnostim, ki oživljajo svojo semensko pestrost in tradicije povečevanja biotske pestrosti in prehranske varnosti.

skupnost Wolllo v Etiopiji, še posebej Mahammed in Ayalnesh, Vhutanda poglavar ljudstva Venda v južni Afriki, Norman iz Karima v Keniji, Joseph iz Kivaa v Keniji, Agnes iz Kivaa v Keniji.

Hvala za podporo:

The Roddick Foundation,The Christensen Fund, The Swift Foundation, Swedbio, Norad

Arhivski material:

Greenpeace International, Technical Center for Agricultural and Rural Cooperation ACP-EU (CTA), Friends of The Earth International, Prelinger Archive

Kamera: Jess Phillimore, Jason Taylor, Damian Prestidge

Pomožna kamera: Richard Decaillet, Joshua Baker, Jose Maria Noriega

Grafično oblikovanje: Camila Cardenosa

Zvok: Jay Harris

Produkcija:Jess Phillimore

Jose Lutzenberger: 1926-2002

Mineva 10 let odkar je preminil Jose Lutzenberger, poznan kot oče brazilskega okoljskega gibanja.

Film posvečamo neskončni odločnosti in strasti prikazovanja, da sta socialna pravica in ekološki razum dve plati iste medalje.

˝Zdrava civilizacija je lahko le tista, ki deluje kot eno v hamoniji z življenjem in ga nadgrajuje, ne pa uničuje.˝

Jose Lutzenberger

2012