Return to Video

(h) TROM - 1.1 Znanost

  • 0:06 - 0:12
    Moja resničnost
  • 0:15 - 0:24
    www.tromsite.com
  • 0:35 - 0:36
    ……….. Me slišiš?
  • 0:37 - 0:38
    Da,
  • 0:38 - 0:39
    mislim, da me zdaj slišiš
  • 0:39 - 0:41
    vendar me ne vidiš.
  • 0:41 - 0:43
    To je zato, ker imaš ušesa.
  • 0:43 - 0:46
    Če zapreš oči in sežeš proti zaslonu,
  • 0:47 - 0:48
    veš, da je tam.
  • 0:48 - 0:50
    Občutiš ga s kožo.
  • 0:51 - 0:53
    Če ti je prepovedano se ga dotakniti,
  • 0:53 - 0:55
    ga lahko vsaj zavohaš
  • 0:55 - 0:57
    in po vonju vroče plastike boš ugotovil,
  • 0:57 - 1:00
    da tvoj zaslon mora biti tam.
  • 1:00 - 1:03
    Na srečo imaš nos.
  • 1:03 - 1:06
    Kaj pa če ga okusiš?
  • 1:06 - 1:08
    Torej, vsekakor je bolj zahtevno,
  • 1:08 - 1:10
    a navsezadnje boš okus plastike občutil,
  • 1:10 - 1:12
    ker imaš jezik.
  • 1:13 - 1:15
    Razumeš svet okoli sebe.
  • 1:15 - 1:17
    Hočem reči, vse kar te obdaja,
  • 1:18 - 1:19
    razumeš s pomočjo teh petih čutov.
  • 1:19 - 1:21
    Če imaš ušesa,
  • 1:21 - 1:22
    lahko slišiš.
  • 1:22 - 1:23
    Če imaš oči,
  • 1:23 - 1:24
    lahko vidiš.
  • 1:25 - 1:26
    S kožo
  • 1:26 - 1:27
    lahko čutiš (otipaš).
  • 1:27 - 1:28
    Jezik ti pomaga pri okušanju
  • 1:29 - 1:32
    in če imaš nos, lahko vonjaš.
  • 1:33 - 1:37
    Oči, ušesa, nos, jezik in koža so 'orodja'
  • 1:38 - 1:39
    s katerim si se rodil.
  • 1:39 - 1:42
    Orodja, ki ti pomagajo razumeti svet okoli sebe.
  • 1:43 - 1:45
    Toda ... Kako veš vse to?
  • 1:46 - 1:48
    Zgolj zato, ker si opazil?
  • 1:48 - 1:52
    In kako smo jih razdelili na pet čutov?
  • 2:12 - 2:18
    [ ZNANOST ]
  • 2:26 - 2:28
    Odgovor je ZNANOST!
  • 2:28 - 2:30
    Ker je svet tako kompleksen,
  • 2:31 - 2:34
    za odkrivanje in opredeljevanje uporabljamo znanost.
  • 2:34 - 2:35
    Toda kaj je znanost?
  • 2:36 - 2:41
    Definicija: "Raziskovanje in proučevanje narave z opazovanjem in sklepanjem."
  • 2:41 - 2:44
    ali "vsota vsega znanja pridobljenega z raziskovanjem."
  • 2:45 - 2:49
    V bistvu je to vsota testov, številk in črk,
  • 2:49 - 2:51
    ki skupaj lahko pojav opredelijo.
  • 2:51 - 2:52
    Toda kako?
  • 2:52 - 2:55
    Večina ljudi prepozna znake kot vrednosti
  • 2:55 - 2:58
    in najbolj poznane skupine so črke in številke.
  • 2:59 - 3:03
    To so izumi, ki nam pomagajo razumeti naše okolje.
  • 3:04 - 3:05
    Da bi bolje razumeli kako je prišlo
  • 3:05 - 3:07
    do nastanka teh znakov,
  • 3:07 - 3:10
    si poglejmo kratko zgodovino matematike:
  • 3:14 - 3:16
    [Pripovedovalec] Človeška bitja so, od naših najzgodnejših začetkov,
  • 3:16 - 3:19
    iskala rešitve osnovnih problemov.
  • 3:19 - 3:21
    [Razvoj štev. sistema] Gradnja domov, merjenje prostora,
  • 3:21 - 3:24
    sledenje letnim časom in štetje predmetov.
  • 3:25 - 3:26
    Pred več kot 30.000 leti,
  • 3:26 - 3:29
    so zgodnji paleolitski ljudje sledili letnim časom
  • 3:29 - 3:31
    in spremembam vremena zaradi setve.
  • 3:32 - 3:34
    Da bi si predstavljali tok časa,
  • 3:34 - 3:36
    so na jamske stene klesali števne oznake
  • 3:36 - 3:39
    ali rezljali označbe na kosti, les ali kamen.
  • 3:39 - 3:42
    Vsaka označba je veljala za eno enoto.
  • 3:42 - 3:43
    Toda ta sistem je bil neroden,
  • 3:43 - 3:45
    ker je bilo težko predstaviti večja števila.
  • 3:45 - 3:46
    Zato so bili sčasoma ustvarjeni simboli,
  • 3:47 - 3:48
    ki so predstavljali skupine predmetov.
  • 3:48 - 3:51
    Najdeni so bili sumerski glineni kamni,
  • 3:51 - 3:53
    ki datirajo v četrto tisočletje pnš.
  • 3:53 - 3:56
    Mali glineni stolpič so uporabili kot 1,
  • 3:56 - 3:58
    glineno kroglo so uporabljali za število 10
  • 3:58 - 4:00
    in velik stožec je predstavljal 60.
  • 4:01 - 4:04
    Pisni viri iz približno 3300 pnš. prikazujejo,
  • 4:04 - 4:07
    da so Babilonci s trstiko zapisovali zneske na glinene plošče.
  • 4:08 - 4:10
    Uporabili so obliko žeblja za enice
  • 4:10 - 4:13
    in dodali zraven še ležeči V za številko 10,
  • 4:13 - 4:15
    da bi dobili še druga števila, kombinirali ta dva simbola.
  • 4:15 - 4:16
    Na primer,
  • 4:16 - 4:18
    Babilonci so pisali število 19 kot ...
  • 4:20 - 4:22
    Stari Egipčani so kot simbole uporabljali
  • 4:22 - 4:24
    predmete iz njihovega vsakodnevnega življenja.
  • 4:24 - 4:27
    Palica je veljala za 1, živinska vez je bila 10,
  • 4:27 - 4:28
    zvita vrv je bila 100,
  • 4:28 - 4:31
    lotosov cvet je predstavljal tisoč in tako naprej.
  • 4:31 - 4:35
    Številka 19 je bila živinska vez in 9 palic.
  • 4:36 - 4:40
    Zgodnji Rimljani so ustvarili številski sistem, ki ga vidimo še danes.
  • 4:40 - 4:41
    Skupaj z ostalimi simboli
  • 4:41 - 4:44
    so uporabili "X" za 10 in "I" za 1
  • 4:44 - 4:45
    Do srednjega veka
  • 4:45 - 4:47
    so Rimljani dajali "I" na desno od "X"
  • 4:47 - 4:50
    za 11 in na levo za 9.
  • 4:50 - 4:52
    Torej so zapisali 19 kot XIX.
  • 4:53 - 4:54
    Vsi ti ustvarjalni številski sistemi
  • 4:55 - 4:58
    predstavljajo skupine predmetov kot tudi posamezne predmete.
  • 4:59 - 5:00
    Nekateri izmed najstarejših človeških števnih sistemov
  • 5:00 - 5:03
    se zanašajo na prste rok in nog.
  • 5:03 - 5:06
    Tako so temeljili na enicah, peticah, deseticah in dvajseticah.
  • 5:06 - 5:08
    Zulu beseda za 6 pomeni
  • 5:08 - 5:11
    "vzeti palec desne roke"
  • 5:11 - 5:12
    kar pomeni, da so bili vsi ostali prsti na levi roki že prešteti
  • 5:13 - 5:16
    in da je bil potreben še palec druge roke.
  • 5:16 - 5:18
    Ostali sistemi so se razvili iz trgovanja.
  • 5:18 - 5:20
    Jorube v Nigeriji,
  • 5:20 - 5:22
    so kot valuto uporabljali školjke
  • 5:22 - 5:25
    in razvili neverjetno kompleksen številski sistem.
  • 5:25 - 5:26
    Ta je temeljila na dvajseticah
  • 5:26 - 5:28
    ter na operacijah množenja,
  • 5:28 - 5:30
    odštevanja in dodajanja.
  • 5:30 - 5:31
    Na primer:
  • 5:31 - 5:36
    število 45 so si zamišljali kot 3x20 minus 10 minus 5.
  • 5:37 - 5:39
    Vozli vezani v vrvi in niti so bili uporabljeni
  • 5:39 - 5:41
    za beleženje zneskov pri mnogih kulturah,
  • 5:41 - 5:43
    recimo pri Perzijcih.
  • 5:43 - 5:44
    Inki so uporabljali bolj prefinjeno verzijo
  • 5:44 - 5:45
    imenovano "quipu".
  • 5:45 - 5:48
    Debelo vrv v vodoravni legi
  • 5:48 - 5:49
    iz katere je visela zavozlana vrvica.
  • 5:50 - 5:52
    Vrsta vozla, ki so jo Inki uporabljali, je,
  • 5:52 - 5:53
    skupaj z dolžino in barvo vrvi
  • 5:53 - 5:56
    predstavljala enice, desetice in stotice.
  • 5:56 - 5:58
    V današnjem svetu skoraj vse industrijske kulture
  • 5:58 - 6:00
    uporabljajo številčenje od 0 do 9.
  • 6:01 - 6:02
    Vendar so te simbole izumili šele
  • 6:02 - 6:04
    po 3. stoletju pnš. v Indiji
  • 6:05 - 6:06
    in preteklo je še dodatnih 800 let,
  • 6:06 - 6:10
    da se je pojavila ideja o številu 0.
  • 6:10 - 6:11
    Ta velika ideja
  • 6:11 - 6:13
    je dramatično spremenila podobo matematike.
  • 6:15 - 6:17
    [Razvoj ulomkov] Ljudje smo si vedno delili drug z drugim
  • 6:17 - 6:19
    ko so si zgodnje kulture delile hrano in vodo
  • 6:19 - 6:21
    ali ko so hoteli deliti svojo zemljo
  • 6:21 - 6:22
    na pošten in enakopraven način
  • 6:23 - 6:24
    so se postopoma pojavili ulomki
  • 6:24 - 6:27
    kot simboli v situacijah, ko je bilo potrebno pošteno deliti.
  • 6:28 - 6:30
    Stari egipčani so uporabljali enotske ulomke.
  • 6:30 - 6:32
    Ulomki s števcem 1
  • 6:32 - 6:35
    kot na primer 1/2, 1/3 ali 1/5
  • 6:35 - 6:37
    in so dodajali in razpolavljali te ulomke.
  • 6:37 - 6:40
    Če so želeli deliti tri štruce kruha enakomerno
  • 6:40 - 6:42
    med petimi družinskimi člani
  • 6:42 - 6:44
    so najprej razdelili prvo in drugo štruco
  • 6:44 - 6:45
    na tretjine
  • 6:46 - 6:48
    nato so razdelili tretjo štruco na petine
  • 6:50 - 6:51
    končno so vzeli preostalo tretjino
  • 6:52 - 6:55
    druge štruce in to delili na pet delov.
  • 6:56 - 7:00
    tako so zapisali: 1/3, 1/5, 1/15.
  • 7:01 - 7:02
    danes bi tako deljenje napisali
  • 7:02 - 7:04
    z ulomkom 3/5.
  • 7:04 - 7:06
    3/5 štruce za vsako osebo
  • 7:07 - 7:09
    ali tri štruce deljeno s petimi osebami.
  • 7:10 - 7:12
    Sumerci in zgodnji babilonci
  • 7:12 - 7:13
    so izumili številski sistem ulomkov,
  • 7:13 - 7:17
    ki temeljijo na številu 60, ki ga uporabljamo še danes, 4000 let kasneje.
  • 7:17 - 7:19
    Naši dnevi se delijo na 60-minutne ure,
  • 7:19 - 7:20
    60-sekundne minute
  • 7:21 - 7:23
    in naši krogi vključujejo 360°.
  • 7:25 - 7:27
    Kitajske kulture so uporabljale abakus s sistemom,
  • 7:27 - 7:30
    ki je temeljil na številu 10, čeprav ni imel ničle.
  • 7:31 - 7:32
    Zgodnja oblika decimalnih ulomkov
  • 7:32 - 7:33
    je prišla iz abakusa.
  • 7:34 - 7:34
    Na primer:
  • 7:34 - 7:38
    3/5 bi bilo šest od desetih na abakusu
  • 7:38 - 7:41
    Kitajci so števec ljubeče poimenovali 'sin'
  • 7:41 - 7:43
    in imenovalec 'mati'.
  • 7:44 - 7:45
    Vse do 12. stoletja
  • 7:45 - 7:46
    niso bili izumljeni
  • 7:46 - 7:48
    ulomki z ulomkovo črto,
  • 7:48 - 7:49
    ki jih uporabljamo danes.
  • 7:50 - 7:52
    Tudi takrat se ti ulomki niso veliko uporabljali
  • 7:52 - 7:54
    vse do renesanse, pred komaj 500 leti.
  • 7:56 - 7:58
    Skozi zgodovino so vse kulture po svetu
  • 7:58 - 8:00
    ustvarile domiselne načine za računanje.
  • 8:01 - 8:03
    Da bi izračunali, na primer... 12×15,
  • 8:04 - 8:05
    so nekdanji ruski kmetje
  • 8:05 - 8:07
    uporabljali sistem podvajanja in prepolavljanja.
  • 8:10 - 8:12
    Ko je bil ulomek rezultat polovice lihega števila,
  • 8:13 - 8:14
    so zaokrožili navzdol
  • 8:16 - 8:17
    in nato dodajali faktorje
  • 8:17 - 8:19
    povezane z lihimi večkratniki.
  • 8:24 - 8:27
    Stari egipčani so se zanašali na postopek podvojevanja
  • 8:27 - 8:28
    dokler niso proizvedli dovolj skupin...
  • 8:32 - 8:35
    Nato so dodali te skupine, da bi prišli do odgovora.
  • 8:41 - 8:43
    V srednjeveški Evropi in Aziji
  • 8:43 - 8:46
    je bil abakus ročni kalkulator svojega časa.
  • 8:46 - 8:48
    Toda le malokdo ga je znal uporabljati,
  • 8:48 - 8:50
    običajno bogati trgovci in posojevalci denarja.
  • 8:51 - 8:53
    S preprostim premikanjem kroglic, ki je vsaka imela svoje vrednostno mesto,
  • 8:54 - 8:56
    je bil abakus zelo učinkovit način za računanje.
  • 8:57 - 8:59
    Kasneje je veliki arabski matematik al-Khwārizmī
  • 8:59 - 9:02
    v severno Ameriko in Evropo
  • 9:02 - 9:04
    predstavil hindujske arabske številke od 0 do 9
  • 9:04 - 9:06
    in ustvaril nove načine za računanje.
  • 9:07 - 9:09
    Te algoritme se je lahko pisalo na papir.
  • 9:10 - 9:12
    Skozi stoletja je učenje algoritmov
  • 9:12 - 9:14
    postalo znak izobrazbe,
  • 9:14 - 9:15
    ker so študente poučevali zanesljivo in učinkovito preračunavati
  • 9:15 - 9:17
    dolge kolone podpisanih večmestnih števil
  • 9:17 - 9:18
    s seštevanjem in odštevanjem
  • 9:18 - 9:21
    ter deljenjem.
  • 9:22 - 9:23
    Tako so zdaj lahko vodili evidenco o teh postopkih
  • 9:23 - 9:25
    in preverjali rezultate.
  • 9:26 - 9:28
    Danes delamo zahtevne izračune
  • 9:28 - 9:30
    z ročnim kalkulatorjem.
  • 9:30 - 9:31
    To pomeni, da študentje potrebujejo sposobnost
  • 9:31 - 9:33
    preverjanja smiselnosti odgovora
  • 9:33 - 9:35
    in da morajo zato imeti bogat repertoar
  • 9:35 - 9:37
    mentalnih matematičnih strategij.
  • 9:38 - 9:40
    Večino lažjih izračunov, kot naprimer 12 ×15,
  • 9:41 - 9:43
    je mogoče z uporabo različnih strategij rešiti 'na pamet'.
  • 9:54 - 9:55
    Ko potujemo skozi bogato
  • 9:55 - 9:57
    in živahno zgodovino matematike
  • 9:57 - 9:59
    lahko vidimo, kako so ideje in stvaritve
  • 9:59 - 10:01
    zrasle iz človekove potrebe
  • 10:01 - 10:04
    po reševanju vsakdanjih problemov.
  • 10:04 - 10:06
    Skozi čas, so nam matematična raziskovanja
  • 10:06 - 10:08
    moških in žensk po celem svetu
  • 10:08 - 10:10
    omogočila pogled skozi zanimive leče,
  • 10:10 - 10:12
    ki nam pomagajo, da matematično vidimo
  • 10:12 - 10:14
    in razumemo naš svet.
  • 10:15 - 10:17
    Znanost je zbirka dejstev
  • 10:17 - 10:20
    pridobljenih z opredeljevanjem tega kar opazujemo
  • 10:21 - 10:23
    in izvajanjem testov z namenom odkrivanja.
  • 10:24 - 10:28
    Matematika, kemija in fizika predstavljajo določene (fiksne) jezike,
  • 10:29 - 10:32
    ki niso predmet subjektivne razlage.
  • 10:32 - 10:35
    Jeziki, ki se jih uporablja za opisovanje tega, kar opazujemo
  • 10:36 - 10:39
    in preverjanje teh opažanj z namenom, da bi jih dokazali.
  • 10:39 - 10:41
    Pomislite na DNA,
  • 10:41 - 10:44
    celice, galaksije,
  • 10:44 - 10:46
    sadje,
  • 10:46 - 10:48
    prenosne računalnike,
  • 10:49 - 10:51
    klimatske naprave...
  • 10:51 - 10:54
    Pomislite na avtomobile,
  • 10:54 - 10:57
    hrano,
  • 10:57 - 10:59
    hiše,
  • 11:00 - 11:03
    živali,
  • 11:03 - 11:06
    rastline...
  • 11:06 - 11:09
    Pomislite na atome,
  • 11:09 - 11:11
    dele telesa,
  • 11:12 - 11:14
    podnebje,
  • 11:15 - 11:18
    ali na oblačila, ki jih nosite....
  • 11:20 - 11:23
    In ugotovite, da je vse opredeljeno,
  • 11:23 - 11:25
    ali ustvarjeno,
  • 11:25 - 11:27
    preko znanosti.
  • 11:34 - 11:36
    Da bi razumeli celotni pojem znanosti,
  • 11:36 - 11:40
    morate vedeti, kaj je znanstvena teorija:
  • 11:41 - 11:42
    "Znanstveno teorijo
  • 11:42 - 11:45
    sestavlja zbirka pojmov,
  • 11:45 - 11:48
    vključno z abstrakcijami opazovanih pojavov,
  • 11:48 - 11:51
    izraženih z merljivimi lastnostmi,
  • 11:51 - 11:54
    skupaj s pravili (t. i. znanstveni zakoni),
  • 11:54 - 11:56
    ki izražajo povezave
  • 11:56 - 11:59
    znotraj opazovanj teh pojmov."
  • 11:59 - 12:02
    Znanstvena teorija je razvita tako, da ustreza
  • 12:02 - 12:05
    razpoložljivim izkustvenim podatkom o takšnih opažanjih
  • 12:05 - 12:09
    in je izpostavljena kot načelo ali osnova načel
  • 12:09 - 12:11
    za pojasnjevanje razreda pojavov.
  • 12:12 - 12:14
    Znanstvena teorija je popolnoma drugačna
  • 12:14 - 12:15
    od katerekoli druge teorije,
  • 12:16 - 12:18
    je najbolj verjetna različica,
  • 12:18 - 12:21
    ki izvira iz nedavnih odkritij.
  • 12:33 - 12:36
    [Michael Shermer: Skeptic Magazine] Znanost je najboljše do sedaj ustvarjeno orodje ♪
  • 12:37 - 12:39
    za razumevanje delovanja sveta. ♪
  • 12:39 - 12:42
    [Jacob Bronowski: Matematik, biolog, poet] Znanost je zelo hamana oblika znanja. ♪
  • 12:42 - 12:45
    Vedno smo na pragu znanega. ♪
  • 12:45 - 12:47
    [Carl Sagan: Astronom, astrofizik] Znanost je skupen podvig, ♪
  • 12:48 - 12:50
    ki povezuje nove generacije. ♪
  • 12:51 - 12:53
    Spominjamo se tistih, ki so nam pripravili pot, ♪
  • 12:54 - 12:57
    ker gledamo tudi z njihovimi očmi. ♪
  • 12:57 - 12:58
    [Niel DeGrasse Tyson: Astrofizik] Če ste znanstveno pismeni, ♪
  • 12:59 - 13:00
    se vam svet zdi popolnoma drugačen ♪
  • 13:00 - 13:03
    in to zavedanje vas krepi in navdihuje. ♪
  • 13:09 - 13:12
    V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  • 13:12 - 13:15
    [Richard Dawkins: Biolog, etolog] Znanost je poezija resničnosti. ♪
  • 13:16 - 13:18
    Lahko se gremo znanost, ♪
  • 13:19 - 13:21
    in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  • 13:21 - 13:24
    V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  • 13:24 - 13:27
    Znanost je poezija resničnosti. ♪
  • 13:27 - 13:30
    [Jill Tarter:] Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪
  • 13:30 - 13:34
    ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪
  • 13:40 - 13:44
    [Lawrence Krauss: Teoretski fizik] Znanstveniki ljubijo skrivnosti. Ljubijo neznano. ♪
  • 13:46 - 13:48
    [Richard Feynman: Kvantni fiziki] Ni jih strah, če česa ne vedo. ♪
  • 13:49 - 13:51
    Mislim, da je to veliko bolj zanimivo. ♪
  • 13:52 - 13:55
    [Brian Greene: Teoretski fizik] Obstaja širša vesoljna resničnost, ♪
  • 13:55 - 13:58
    katere del smo vsi. ♪
  • 13:58 - 14:00
    [Stephen Hawking: Teoretski fizik] Dlje se podajamo v vesolje, ♪
  • 14:00 - 14:04
    bolj izjemna so naša odkritja. ♪
  • 14:04 - 14:06
    [Carolyn Porco: Planetarni znanstvenik] Iskanje resnice kot take je zgodba, ♪
  • 14:06 - 14:09
    ki je polna spoznanj. ♪
  • 14:16 - 14:18
    V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  • 14:19 - 14:22
    Znanost je poezija resničnosti. ♪
  • 14:23 - 14:25
    Lahko se gremo znanost, ♪
  • 14:26 - 14:28
    in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  • 14:28 - 14:31
    V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  • 14:31 - 14:34
    Znanost je poezija resničnosti. ♪
  • 14:34 - 14:37
    Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪
  • 14:38 - 14:40
    ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪
  • 14:40 - 14:43
    Iz naše osamljene točke v vesolju, ♪
  • 14:43 - 14:46
    smo bili sposobni, z močjo naših misli, ♪
  • 14:46 - 14:49
    pokukati nazaj v kratek trenutek ♪
  • 14:50 - 14:52
    po nastanku vesolja. ♪
  • 14:52 - 14:53
    [PZ Myers: Biolog & bloger, Univerza v Minessoti] Mislim, da znanost spremeni ♪
  • 14:53 - 14:55
    način delovanja tvojega uma. ♪
  • 14:55 - 14:58
    Da o stvareh razmišljaš globlje. ♪
  • 14:58 - 15:02
    Znanost je zamenjava osebnih predsodkov ♪
  • 15:02 - 15:04
    z javno potrjenimi dokazi. ♪
  • 15:04 - 15:07
    V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  • 15:08 - 15:11
    Znanost je poezija resničnosti. ♪
  • 15:11 - 15:14
    Lahko se gremo znanost, ♪
  • 15:15 - 15:16
    in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  • 15:16 - 15:19
    [Znanost je odlično orodje za razumevanje sveta,
  • 15:20 - 15:22
    ki nas obkroža.]
  • 15:22 - 15:24
    [Pomislite na znanost kot na povečevalno steklo,
  • 15:24 - 15:26
    skozi katero si lahko ogledate
  • 15:26 - 15:30
    resničnost okoli vas.]
Title:
(h) TROM - 1.1 Znanost
Description:

http://tromsite.com - Zelo dobro organiziran, celoten dokumentarec, (prenesi, youtube predvajanje, podnapisi, sodelujoči, posreduj, vključi se in še mnogo več) Opis dokumentarca :
-------------------------------------------------------------------------
TROM (The Reality Of Me - Moja resničnost) predstavlja največji dokumentarni film vseh časov. Je pravtako edini, ki poizkuša analizirati vse: od znanosti do denarnega sistema kot tudi rešitev, ki bi pripomogle k izboljšanju življenja vsakogar. Nov in 'resničen' način pogleda na svet. "Pred Velikim pokom, do danes in naprej."
-------------------------------------------------------------------------
-------------------------------------------------------------------------
more » « less
Video Language:
English
Duration:
15:34

Slovenian subtitles

Revisions

Our website uses cookies for analysis purposes.