YouTube

Got a YouTube account?

Νέο: ενεργοποιείστε μεταφράσεις και λεζάντες που δημιουργήθηκαν από θεατές στο κανάλι σας στο YouTube!

Slovenian υπότιτλους

← (h) TROM - 1.1 Znanost

Πάρτε τον Κωδικό ενσωμάτωσης
31 Γλώσσες

Showing Revision 35 created 05/28/2013 by klemen.valic.

  1. Moja resničnost
  2. www.tromsite.com
  3. ……….. Me slišiš?
  4. Da,
  5. mislim, da me zdaj slišiš
  6. vendar me ne vidiš.
  7. To je zato, ker imaš ušesa.
  8. Če zapreš oči in sežeš proti zaslonu,
  9. veš, da je tam.
  10. Občutiš ga s kožo.
  11. Če ti je prepovedano se ga dotakniti,
  12. ga lahko vsaj zavohaš
  13. in po vonju vroče plastike boš ugotovil,
  14. da tvoj zaslon mora biti tam.
  15. Na srečo imaš nos.
  16. Kaj pa če ga okusiš?
  17. Torej, vsekakor je bolj zahtevno,
  18. a navsezadnje boš okus plastike občutil,
  19. ker imaš jezik.
  20. Razumeš svet okoli sebe.
  21. Hočem reči, vse kar te obdaja,
  22. razumeš s pomočjo teh petih čutov.
  23. Če imaš ušesa,
  24. lahko slišiš.
  25. Če imaš oči,
  26. lahko vidiš.
  27. S kožo
  28. lahko čutiš (otipaš).
  29. Jezik ti pomaga pri okušanju
  30. in če imaš nos, lahko vonjaš.
  31. Oči, ušesa, nos, jezik in koža so 'orodja'
  32. s katerim si se rodil.
  33. Orodja, ki ti pomagajo razumeti svet okoli sebe.
  34. Toda ... Kako veš vse to?
  35. Zgolj zato, ker si opazil?
  36. In kako smo jih razdelili na pet čutov?
  37. [ ZNANOST ]
  38. Odgovor je ZNANOST!
  39. Ker je svet tako kompleksen,
  40. za odkrivanje in opredeljevanje uporabljamo znanost.
  41. Toda kaj je znanost?
  42. Definicija: "Raziskovanje in proučevanje narave z opazovanjem in sklepanjem."
  43. ali "vsota vsega znanja pridobljenega z raziskovanjem."
  44. V bistvu je to vsota testov, številk in črk,
  45. ki skupaj lahko pojav opredelijo.
  46. Toda kako?
  47. Večina ljudi prepozna znake kot vrednosti
  48. in najbolj poznane skupine so črke in številke.
  49. To so izumi, ki nam pomagajo razumeti naše okolje.
  50. Da bi bolje razumeli kako je prišlo
  51. do nastanka teh znakov,
  52. si poglejmo kratko zgodovino matematike:
  53. [Pripovedovalec] Človeška bitja so, od naših najzgodnejših začetkov,
  54. iskala rešitve osnovnih problemov.
  55. [Razvoj štev. sistema] Gradnja domov, merjenje prostora,
  56. sledenje letnim časom in štetje predmetov.
  57. Pred več kot 30.000 leti,
  58. so zgodnji paleolitski ljudje sledili letnim časom
  59. in spremembam vremena zaradi setve.
  60. Da bi si predstavljali tok časa,
  61. so na jamske stene klesali števne oznake
  62. ali rezljali označbe na kosti, les ali kamen.
  63. Vsaka označba je veljala za eno enoto.
  64. Toda ta sistem je bil neroden,
  65. ker je bilo težko predstaviti večja števila.
  66. Zato so bili sčasoma ustvarjeni simboli,
  67. ki so predstavljali skupine predmetov.
  68. Najdeni so bili sumerski glineni kamni,
  69. ki datirajo v četrto tisočletje pnš.
  70. Mali glineni stolpič so uporabili kot 1,
  71. glineno kroglo so uporabljali za število 10
  72. in velik stožec je predstavljal 60.
  73. Pisni viri iz približno 3300 pnš. prikazujejo,
  74. da so Babilonci s trstiko zapisovali zneske na glinene plošče.
  75. Uporabili so obliko žeblja za enice
  76. in dodali zraven še ležeči V za številko 10,
  77. da bi dobili še druga števila, kombinirali ta dva simbola.
  78. Na primer,
  79. Babilonci so pisali število 19 kot ...
  80. Stari Egipčani so kot simbole uporabljali
  81. predmete iz njihovega vsakodnevnega življenja.
  82. Palica je veljala za 1, živinska vez je bila 10,
  83. zvita vrv je bila 100,
  84. lotosov cvet je predstavljal tisoč in tako naprej.
  85. Številka 19 je bila živinska vez in 9 palic.
  86. Zgodnji Rimljani so ustvarili številski sistem, ki ga vidimo še danes.
  87. Skupaj z ostalimi simboli
  88. so uporabili "X" za 10 in "I" za 1
  89. Do srednjega veka
  90. so Rimljani dajali "I" na desno od "X"
  91. za 11 in na levo za 9.
  92. Torej so zapisali 19 kot XIX.
  93. Vsi ti ustvarjalni številski sistemi
  94. predstavljajo skupine predmetov kot tudi posamezne predmete.
  95. Nekateri izmed najstarejših človeških števnih sistemov
  96. se zanašajo na prste rok in nog.
  97. Tako so temeljili na enicah, peticah, deseticah in dvajseticah.
  98. Zulu beseda za 6 pomeni
  99. "vzeti palec desne roke"
  100. kar pomeni, da so bili vsi ostali prsti na levi roki že prešteti
  101. in da je bil potreben še palec druge roke.
  102. Ostali sistemi so se razvili iz trgovanja.
  103. Jorube v Nigeriji,
  104. so kot valuto uporabljali školjke
  105. in razvili neverjetno kompleksen številski sistem.
  106. Ta je temeljila na dvajseticah
  107. ter na operacijah množenja,
  108. odštevanja in dodajanja.
  109. Na primer:
  110. število 45 so si zamišljali kot 3x20 minus 10 minus 5.
  111. Vozli vezani v vrvi in niti so bili uporabljeni
  112. za beleženje zneskov pri mnogih kulturah,
  113. recimo pri Perzijcih.
  114. Inki so uporabljali bolj prefinjeno verzijo
  115. imenovano "quipu".
  116. Debelo vrv v vodoravni legi
  117. iz katere je visela zavozlana vrvica.
  118. Vrsta vozla, ki so jo Inki uporabljali, je,
  119. skupaj z dolžino in barvo vrvi
  120. predstavljala enice, desetice in stotice.
  121. V današnjem svetu skoraj vse industrijske kulture
  122. uporabljajo številčenje od 0 do 9.
  123. Vendar so te simbole izumili šele
  124. po 3. stoletju pnš. v Indiji
  125. in preteklo je še dodatnih 800 let,
  126. da se je pojavila ideja o številu 0.
  127. Ta velika ideja
  128. je dramatično spremenila podobo matematike.
  129. [Razvoj ulomkov] Ljudje smo si vedno delili drug z drugim
  130. ko so si zgodnje kulture delile hrano in vodo
  131. ali ko so hoteli deliti svojo zemljo
  132. na pošten in enakopraven način
  133. so se postopoma pojavili ulomki
  134. kot simboli v situacijah, ko je bilo potrebno pošteno deliti.
  135. Stari egipčani so uporabljali enotske ulomke.
  136. Ulomki s števcem 1
  137. kot na primer 1/2, 1/3 ali 1/5
  138. in so dodajali in razpolavljali te ulomke.
  139. Če so želeli deliti tri štruce kruha enakomerno
  140. med petimi družinskimi člani
  141. so najprej razdelili prvo in drugo štruco
  142. na tretjine
  143. nato so razdelili tretjo štruco na petine
  144. končno so vzeli preostalo tretjino
  145. druge štruce in to delili na pet delov.
  146. tako so zapisali: 1/3, 1/5, 1/15.
  147. danes bi tako deljenje napisali
  148. z ulomkom 3/5.
  149. 3/5 štruce za vsako osebo
  150. ali tri štruce deljeno s petimi osebami.
  151. Sumerci in zgodnji babilonci
  152. so izumili številski sistem ulomkov,
  153. ki temeljijo na številu 60, ki ga uporabljamo še danes, 4000 let kasneje.
  154. Naši dnevi se delijo na 60-minutne ure,
  155. 60-sekundne minute
  156. in naši krogi vključujejo 360°.
  157. Kitajske kulture so uporabljale abakus s sistemom,
  158. ki je temeljil na številu 10, čeprav ni imel ničle.
  159. Zgodnja oblika decimalnih ulomkov
  160. je prišla iz abakusa.
  161. Na primer:
  162. 3/5 bi bilo šest od desetih na abakusu
  163. Kitajci so števec ljubeče poimenovali 'sin'
  164. in imenovalec 'mati'.
  165. Vse do 12. stoletja
  166. niso bili izumljeni
  167. ulomki z ulomkovo črto,
  168. ki jih uporabljamo danes.
  169. Tudi takrat se ti ulomki niso veliko uporabljali
  170. vse do renesanse, pred komaj 500 leti.
  171. Skozi zgodovino so vse kulture po svetu
  172. ustvarile domiselne načine za računanje.
  173. Da bi izračunali, na primer... 12×15,
  174. so nekdanji ruski kmetje
  175. uporabljali sistem podvajanja in prepolavljanja.
  176. Ko je bil ulomek rezultat polovice lihega števila,
  177. so zaokrožili navzdol
  178. in nato dodajali faktorje
  179. povezane z lihimi večkratniki.
  180. Stari egipčani so se zanašali na postopek podvojevanja
  181. dokler niso proizvedli dovolj skupin...
  182. Nato so dodali te skupine, da bi prišli do odgovora.
  183. V srednjeveški Evropi in Aziji
  184. je bil abakus ročni kalkulator svojega časa.
  185. Toda le malokdo ga je znal uporabljati,
  186. običajno bogati trgovci in posojevalci denarja.
  187. S preprostim premikanjem kroglic, ki je vsaka imela svoje vrednostno mesto,
  188. je bil abakus zelo učinkovit način za računanje.
  189. Kasneje je veliki arabski matematik al-Khwārizmī
  190. v severno Ameriko in Evropo
  191. predstavil hindujske arabske številke od 0 do 9
  192. in ustvaril nove načine za računanje.
  193. Te algoritme se je lahko pisalo na papir.
  194. Skozi stoletja je učenje algoritmov
  195. postalo znak izobrazbe,
  196. ker so študente poučevali zanesljivo in učinkovito preračunavati
  197. dolge kolone podpisanih večmestnih števil
  198. s seštevanjem in odštevanjem
  199. ter deljenjem.
  200. Tako so zdaj lahko vodili evidenco o teh postopkih
  201. in preverjali rezultate.
  202. Danes delamo zahtevne izračune
  203. z ročnim kalkulatorjem.
  204. To pomeni, da študentje potrebujejo sposobnost
  205. preverjanja smiselnosti odgovora
  206. in da morajo zato imeti bogat repertoar
  207. mentalnih matematičnih strategij.
  208. Večino lažjih izračunov, kot naprimer 12 ×15,
  209. je mogoče z uporabo različnih strategij rešiti 'na pamet'.
  210. Ko potujemo skozi bogato
  211. in živahno zgodovino matematike
  212. lahko vidimo, kako so ideje in stvaritve
  213. zrasle iz človekove potrebe
  214. po reševanju vsakdanjih problemov.
  215. Skozi čas, so nam matematična raziskovanja
  216. moških in žensk po celem svetu
  217. omogočila pogled skozi zanimive leče,
  218. ki nam pomagajo, da matematično vidimo
  219. in razumemo naš svet.
  220. Znanost je zbirka dejstev
  221. pridobljenih z opredeljevanjem tega kar opazujemo
  222. in izvajanjem testov z namenom odkrivanja.
  223. Matematika, kemija in fizika predstavljajo določene (fiksne) jezike,
  224. ki niso predmet subjektivne razlage.
  225. Jeziki, ki se jih uporablja za opisovanje tega, kar opazujemo
  226. in preverjanje teh opažanj z namenom, da bi jih dokazali.
  227. Pomislite na DNA,
  228. celice, galaksije,
  229. sadje,
  230. prenosne računalnike,
  231. klimatske naprave...
  232. Pomislite na avtomobile,
  233. hrano,
  234. hiše,
  235. živali,
  236. rastline...
  237. Pomislite na atome,
  238. dele telesa,
  239. podnebje,
  240. ali na oblačila, ki jih nosite....
  241. In ugotovite, da je vse opredeljeno,
  242. ali ustvarjeno,
  243. preko znanosti.
  244. Da bi razumeli celotni pojem znanosti,
  245. morate vedeti, kaj je znanstvena teorija:
  246. "Znanstveno teorijo
  247. sestavlja zbirka pojmov,
  248. vključno z abstrakcijami opazovanih pojavov,
  249. izraženih z merljivimi lastnostmi,
  250. skupaj s pravili (t. i. znanstveni zakoni),
  251. ki izražajo povezave
  252. znotraj opazovanj teh pojmov."
  253. Znanstvena teorija je razvita tako, da ustreza
  254. razpoložljivim izkustvenim podatkom o takšnih opažanjih
  255. in je izpostavljena kot načelo ali osnova načel
  256. za pojasnjevanje razreda pojavov.
  257. Znanstvena teorija je popolnoma drugačna
  258. od katerekoli druge teorije,
  259. je najbolj verjetna različica,
  260. ki izvira iz nedavnih odkritij.
  261. [Michael Shermer: Skeptic Magazine] Znanost je najboljše do sedaj ustvarjeno orodje ♪
  262. za razumevanje delovanja sveta. ♪
  263. [Jacob Bronowski: Matematik, biolog, poet] Znanost je zelo hamana oblika znanja. ♪
  264. Vedno smo na pragu znanega. ♪
  265. [Carl Sagan: Astronom, astrofizik] Znanost je skupen podvig, ♪
  266. ki povezuje nove generacije. ♪
  267. Spominjamo se tistih, ki so nam pripravili pot, ♪
  268. ker gledamo tudi z njihovimi očmi. ♪
  269. [Niel DeGrasse Tyson: Astrofizik] Če ste znanstveno pismeni, ♪
  270. se vam svet zdi popolnoma drugačen ♪
  271. in to zavedanje vas krepi in navdihuje. ♪
  272. V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  273. [Richard Dawkins: Biolog, etolog] Znanost je poezija resničnosti. ♪
  274. Lahko se gremo znanost, ♪
  275. in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  276. V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  277. Znanost je poezija resničnosti. ♪
  278. [Jill Tarter:] Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪
  279. ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪
  280. [Lawrence Krauss: Teoretski fizik] Znanstveniki ljubijo skrivnosti. Ljubijo neznano. ♪
  281. [Richard Feynman: Kvantni fiziki] Ni jih strah, če česa ne vedo. ♪
  282. Mislim, da je to veliko bolj zanimivo. ♪
  283. [Brian Greene: Teoretski fizik] Obstaja širša vesoljna resničnost, ♪
  284. katere del smo vsi. ♪
  285. [Stephen Hawking: Teoretski fizik] Dlje se podajamo v vesolje, ♪
  286. bolj izjemna so naša odkritja. ♪
  287. [Carolyn Porco: Planetarni znanstvenik] Iskanje resnice kot take je zgodba, ♪
  288. ki je polna spoznanj. ♪
  289. V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  290. Znanost je poezija resničnosti. ♪
  291. Lahko se gremo znanost, ♪
  292. in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  293. V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  294. Znanost je poezija resničnosti. ♪
  295. Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪
  296. ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪
  297. Iz naše osamljene točke v vesolju, ♪
  298. smo bili sposobni, z močjo naših misli, ♪
  299. pokukati nazaj v kratek trenutek ♪
  300. po nastanku vesolja. ♪
  301. [PZ Myers: Biolog & bloger, Univerza v Minessoti] Mislim, da znanost spremeni ♪
  302. način delovanja tvojega uma. ♪
  303. Da o stvareh razmišljaš globlje. ♪
  304. Znanost je zamenjava osebnih predsodkov ♪
  305. z javno potrjenimi dokazi. ♪
  306. V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪
  307. Znanost je poezija resničnosti. ♪
  308. Lahko se gremo znanost, ♪
  309. in z njo izboljšamo naša življenja. ♪
  310. [Znanost je odlično orodje za razumevanje sveta,
  311. ki nas obkroža.]
  312. [Pomislite na znanost kot na povečevalno steklo,
  313. skozi katero si lahko ogledate
  314. resničnost okoli vas.]