WEBVTT

00:00:06.120 --> 00:00:11.742
Moja resničnost

00:00:14.696 --> 00:00:24.120
www.tromsite.com

00:00:34.520 --> 00:00:36.097
……….. Me slišiš?

00:00:36.713 --> 00:00:37.555
Da,

00:00:37.642 --> 00:00:39.139
mislim, da me zdaj slišiš

00:00:39.300 --> 00:00:40.707
vendar me ne vidiš.

00:00:41.000 --> 00:00:42.843
To je zato, ker imaš ušesa.

00:00:43.185 --> 00:00:46.380
Če zapreš oči in sežeš proti zaslonu,

00:00:46.520 --> 00:00:47.892
veš, da je tam.

00:00:47.980 --> 00:00:50.500
Občutiš ga s kožo.

00:00:50.600 --> 00:00:53.000
Če ti je prepovedano se ga dotakniti,

00:00:53.100 --> 00:00:54.788
ga lahko vsaj zavohaš

00:00:54.888 --> 00:00:56.957
in po vonju vroče plastike boš ugotovil,

00:00:57.100 --> 00:01:00.294
da tvoj zaslon mora biti tam.

00:01:00.500 --> 00:01:02.930
Na srečo imaš nos.

00:01:03.063 --> 00:01:05.743
Kaj pa če ga okusiš?

00:01:06.262 --> 00:01:08.000
Torej, vsekakor je bolj zahtevno,

00:01:08.150 --> 00:01:09.981
a navsezadnje boš okus plastike občutil,

00:01:10.073 --> 00:01:11.689
ker imaš jezik.

00:01:12.934 --> 00:01:14.800
Razumeš svet okoli sebe.

00:01:14.950 --> 00:01:17.369
Hočem reči, vse kar te obdaja,

00:01:17.740 --> 00:01:19.064
razumeš s pomočjo teh petih čutov.

00:01:19.412 --> 00:01:20.852
Če imaš ušesa,

00:01:20.945 --> 00:01:21.923
lahko slišiš.

00:01:22.046 --> 00:01:23.200
Če imaš oči,

00:01:23.284 --> 00:01:24.306
lahko vidiš.

00:01:24.706 --> 00:01:25.914
S kožo

00:01:25.914 --> 00:01:26.920
lahko čutiš (otipaš).

00:01:26.920 --> 00:01:28.500
Jezik ti pomaga pri okušanju

00:01:28.700 --> 00:01:31.989
in če imaš nos, lahko vonjaš.

00:01:32.512 --> 00:01:37.453
Oči, ušesa, nos, jezik in koža so 'orodja'

00:01:37.561 --> 00:01:39.000
s katerim si se rodil.

00:01:39.100 --> 00:01:41.568
Orodja, ki ti pomagajo razumeti svet okoli sebe.

00:01:42.737 --> 00:01:44.953
Toda ... Kako veš vse to?

00:01:46.169 --> 00:01:47.746
Zgolj zato, ker si opazil?

00:01:48.453 --> 00:01:51.693
In kako smo jih razdelili na pet čutov?

00:02:11.900 --> 00:02:18.071
[ ZNANOST ]

00:02:26.000 --> 00:02:28.048
Odgovor je ZNANOST!

00:02:28.048 --> 00:02:30.500
Ker je svet tako kompleksen,

00:02:30.750 --> 00:02:33.554
za odkrivanje in opredeljevanje uporabljamo znanost.

00:02:33.554 --> 00:02:35.455
Toda kaj je znanost?

00:02:35.600 --> 00:02:40.750
Definicija: "Raziskovanje in proučevanje narave z opazovanjem in sklepanjem."

00:02:40.761 --> 00:02:44.434
ali "vsota vsega znanja pridobljenega z raziskovanjem."

00:02:44.816 --> 00:02:48.526
V bistvu je to vsota testov, številk in črk,

00:02:48.634 --> 00:02:51.138
ki skupaj lahko pojav opredelijo.

00:02:51.200 --> 00:02:52.446
Toda kako?

00:02:52.500 --> 00:02:55.475
Večina ljudi prepozna znake kot vrednosti

00:02:55.475 --> 00:02:58.445
in najbolj poznane skupine so črke in številke.

00:02:58.583 --> 00:03:03.453
To so izumi, ki nam pomagajo razumeti naše okolje.

00:03:03.517 --> 00:03:05.000
Da bi bolje razumeli kako je prišlo

00:03:05.100 --> 00:03:06.920
do nastanka teh znakov,

00:03:06.920 --> 00:03:10.457
si poglejmo kratko zgodovino matematike:

00:03:14.336 --> 00:03:16.415
[Pripovedovalec] Človeška bitja so, od naših najzgodnejših začetkov,

00:03:16.438 --> 00:03:18.700
iskala rešitve osnovnih problemov.

00:03:19.457 --> 00:03:21.293
[Razvoj štev. sistema] Gradnja domov, merjenje prostora,

00:03:21.355 --> 00:03:23.900
sledenje letnim časom in štetje predmetov.

00:03:25.000 --> 00:03:26.350
Pred več kot 30.000 leti,

00:03:26.361 --> 00:03:29.233
so zgodnji paleolitski ljudje sledili letnim časom

00:03:29.476 --> 00:03:31.478
in spremembam vremena zaradi setve.

00:03:32.092 --> 00:03:33.826
Da bi si predstavljali tok časa,

00:03:33.876 --> 00:03:36.049
so na jamske stene klesali števne oznake

00:03:36.283 --> 00:03:38.970
ali rezljali označbe na kosti, les ali kamen.

00:03:38.986 --> 00:03:41.986
Vsaka označba je veljala za eno enoto.

00:03:41.986 --> 00:03:43.100
Toda ta sistem je bil neroden,

00:03:43.250 --> 00:03:44.558
ker je bilo težko predstaviti večja števila.

00:03:44.558 --> 00:03:46.400
Zato so bili sčasoma ustvarjeni simboli,

00:03:46.550 --> 00:03:48.195
ki so predstavljali skupine predmetov.

00:03:48.195 --> 00:03:50.550
Najdeni so bili sumerski glineni kamni,

00:03:50.700 --> 00:03:52.700
ki datirajo v četrto tisočletje pnš.

00:03:53.400 --> 00:03:56.303
Mali glineni stolpič so uporabili kot 1,

00:03:56.303 --> 00:03:58.205
glineno kroglo so uporabljali za število 10

00:03:58.205 --> 00:04:00.207
in velik stožec je predstavljal 60.

00:04:01.000 --> 00:04:04.253
Pisni viri iz približno 3300 pnš. prikazujejo,

00:04:04.350 --> 00:04:07.291
da so Babilonci s trstiko zapisovali zneske na glinene plošče.

00:04:07.691 --> 00:04:10.049
Uporabili so obliko žeblja za enice

00:04:10.106 --> 00:04:12.553
in dodali zraven še ležeči V za številko 10,

00:04:12.553 --> 00:04:15.001
da bi dobili še druga števila, kombinirali ta dva simbola.

00:04:15.031 --> 00:04:15.842
Na primer,

00:04:15.850 --> 00:04:18.358
Babilonci so pisali število 19 kot ...

00:04:19.826 --> 00:04:21.800
Stari Egipčani so kot simbole uporabljali

00:04:21.950 --> 00:04:23.730
predmete iz njihovega vsakodnevnega življenja.

00:04:23.730 --> 00:04:26.800
Palica je veljala za 1, živinska vez je bila 10,

00:04:26.950 --> 00:04:28.000
zvita vrv je bila 100,

00:04:28.150 --> 00:04:31.004
lotosov cvet je predstavljal tisoč in tako naprej.

00:04:31.400 --> 00:04:34.700
Številka 19 je bila živinska vez in 9 palic.

00:04:36.150 --> 00:04:39.588
Zgodnji Rimljani so ustvarili številski sistem, ki ga vidimo še danes.

00:04:39.830 --> 00:04:40.988
Skupaj z ostalimi simboli

00:04:41.014 --> 00:04:43.650
so uporabili "X" za 10 in "I" za 1

00:04:44.200 --> 00:04:45.000
Do srednjega veka

00:04:45.100 --> 00:04:47.100
so Rimljani dajali "I" na desno od "X"

00:04:47.250 --> 00:04:49.756
za 11 in na levo za 9.

00:04:49.756 --> 00:04:52.259
Torej so zapisali 19 kot XIX.

00:04:52.800 --> 00:04:54.450
Vsi ti ustvarjalni številski sistemi

00:04:54.600 --> 00:04:57.500
predstavljajo skupine predmetov kot tudi posamezne predmete.

00:04:58.600 --> 00:05:00.300
Nekateri izmed najstarejših človeških števnih sistemov

00:05:00.450 --> 00:05:02.700
se zanašajo na prste rok in nog.

00:05:02.850 --> 00:05:05.706
Tako so temeljili na enicah, peticah, deseticah in dvajseticah.

00:05:06.100 --> 00:05:07.950
Zulu beseda za 6 pomeni

00:05:08.100 --> 00:05:10.750
"vzeti palec desne roke"

00:05:10.900 --> 00:05:12.450
kar pomeni, da so bili vsi ostali prsti na levi roki že prešteti

00:05:12.600 --> 00:05:15.500
in da je bil potreben še palec druge roke.

00:05:16.149 --> 00:05:18.250
Ostali sistemi so se razvili iz trgovanja.

00:05:18.450 --> 00:05:19.500
Jorube v Nigeriji,

00:05:19.650 --> 00:05:21.889
so kot valuto uporabljali školjke

00:05:21.889 --> 00:05:24.858
in razvili neverjetno kompleksen številski sistem.

00:05:24.858 --> 00:05:25.950
Ta je temeljila na dvajseticah

00:05:26.100 --> 00:05:27.880
ter na operacijah množenja,

00:05:28.030 --> 00:05:29.863
odštevanja in dodajanja.

00:05:29.989 --> 00:05:30.600
Na primer:

00:05:30.750 --> 00:05:36.300
število 45 so si zamišljali kot 3x20 minus 10 minus 5.

00:05:36.700 --> 00:05:38.720
Vozli vezani v vrvi in niti so bili uporabljeni

00:05:38.870 --> 00:05:41.050
za beleženje zneskov pri mnogih kulturah,

00:05:41.200 --> 00:05:42.709
recimo pri Perzijcih.

00:05:42.709 --> 00:05:44.150
Inki so uporabljali bolj prefinjeno verzijo

00:05:44.300 --> 00:05:45.345
imenovano "quipu".

00:05:45.445 --> 00:05:47.600
Debelo vrv v vodoravni legi

00:05:47.700 --> 00:05:49.416
iz katere je visela zavozlana vrvica.

00:05:49.883 --> 00:05:51.500
Vrsta vozla, ki so jo Inki uporabljali, je,

00:05:51.650 --> 00:05:53.200
skupaj z dolžino in barvo vrvi

00:05:53.300 --> 00:05:55.756
predstavljala enice, desetice in stotice.

00:05:55.800 --> 00:05:57.800
V današnjem svetu skoraj vse industrijske kulture

00:05:57.950 --> 00:06:00.100
uporabljajo številčenje od 0 do 9.

00:06:00.600 --> 00:06:01.900
Vendar so te simbole izumili šele

00:06:02.050 --> 00:06:04.300
po 3. stoletju pnš. v Indiji

00:06:04.665 --> 00:06:06.300
in preteklo je še dodatnih 800 let,

00:06:06.450 --> 00:06:09.800
da se je pojavila ideja o številu 0.

00:06:10.150 --> 00:06:10.800
Ta velika ideja

00:06:11.050 --> 00:06:13.300
je dramatično spremenila podobo matematike.

00:06:14.700 --> 00:06:16.510
[Razvoj ulomkov] Ljudje smo si vedno delili drug z drugim

00:06:16.879 --> 00:06:19.279
ko so si zgodnje kulture delile hrano in vodo

00:06:19.279 --> 00:06:20.550
ali ko so hoteli deliti svojo zemljo

00:06:20.700 --> 00:06:22.400
na pošten in enakopraven način

00:06:22.649 --> 00:06:24.100
so se postopoma pojavili ulomki

00:06:24.250 --> 00:06:26.550
kot simboli v situacijah, ko je bilo potrebno pošteno deliti.

00:06:27.888 --> 00:06:29.957
Stari egipčani so uporabljali enotske ulomke.

00:06:30.224 --> 00:06:32.100
Ulomki s števcem 1

00:06:32.250 --> 00:06:34.650
kot na primer 1/2, 1/3 ali 1/5

00:06:34.661 --> 00:06:37.064
in so dodajali in razpolavljali te ulomke.

00:06:37.064 --> 00:06:39.800
Če so želeli deliti tri štruce kruha enakomerno

00:06:39.950 --> 00:06:41.600
med petimi družinskimi člani

00:06:41.700 --> 00:06:43.900
so najprej razdelili prvo in drugo štruco

00:06:44.050 --> 00:06:44.700
na tretjine

00:06:46.039 --> 00:06:48.275
nato so razdelili tretjo štruco na petine

00:06:49.600 --> 00:06:51.450
končno so vzeli preostalo tretjino

00:06:51.600 --> 00:06:54.650
druge štruce in to delili na pet delov.

00:06:56.000 --> 00:07:00.153
tako so zapisali: 1/3, 1/5, 1/15.

00:07:00.654 --> 00:07:02.150
danes bi tako deljenje napisali

00:07:02.300 --> 00:07:03.650
z ulomkom 3/5.

00:07:04.200 --> 00:07:06.450
3/5 štruce za vsako osebo

00:07:06.600 --> 00:07:08.900
ali tri štruce deljeno s petimi osebami.

00:07:09.530 --> 00:07:11.550
Sumerci in zgodnji babilonci

00:07:11.700 --> 00:07:13.250
so izumili številski sistem ulomkov,

00:07:13.400 --> 00:07:17.200
ki temeljijo na številu 60, ki ga uporabljamo še danes, 4000 let kasneje.

00:07:17.489 --> 00:07:19.000
Naši dnevi se delijo na 60-minutne ure,

00:07:19.150 --> 00:07:20.400
60-sekundne minute

00:07:20.550 --> 00:07:23.350
in naši krogi vključujejo 360°.

00:07:25.212 --> 00:07:27.000
Kitajske kulture so uporabljale abakus s sistemom,

00:07:27.100 --> 00:07:30.117
ki je temeljil na številu 10, čeprav ni imel ničle.

00:07:30.751 --> 00:07:32.250
Zgodnja oblika decimalnih ulomkov

00:07:32.400 --> 00:07:33.400
je prišla iz abakusa.

00:07:33.500 --> 00:07:34.300
Na primer:

00:07:34.400 --> 00:07:37.850
3/5 bi bilo šest od desetih na abakusu

00:07:38.125 --> 00:07:40.994
Kitajci so števec ljubeče poimenovali 'sin'

00:07:40.994 --> 00:07:42.596
in imenovalec 'mati'.

00:07:43.700 --> 00:07:45.200
Vse do 12. stoletja

00:07:45.350 --> 00:07:46.350
niso bili izumljeni

00:07:46.450 --> 00:07:48.300
ulomki z ulomkovo črto,

00:07:48.400 --> 00:07:49.350
ki jih uporabljamo danes.

00:07:49.500 --> 00:07:51.600
Tudi takrat se ti ulomki niso veliko uporabljali

00:07:51.700 --> 00:07:54.500
vse do renesanse, pred komaj 500 leti.

00:07:55.600 --> 00:07:57.650
Skozi zgodovino so vse kulture po svetu

00:07:57.800 --> 00:08:00.200
ustvarile domiselne načine za računanje.

00:08:00.848 --> 00:08:03.450
Da bi izračunali, na primer... 12×15,

00:08:03.750 --> 00:08:05.000
so nekdanji ruski kmetje

00:08:05.150 --> 00:08:07.150
uporabljali sistem podvajanja in prepolavljanja.

00:08:09.523 --> 00:08:12.192
Ko je bil ulomek rezultat polovice lihega števila,

00:08:13.093 --> 00:08:14.461
so zaokrožili navzdol

00:08:15.900 --> 00:08:16.950
in nato dodajali faktorje

00:08:17.100 --> 00:08:18.950
povezane z lihimi večkratniki.

00:08:24.100 --> 00:08:26.600
Stari egipčani so se zanašali na postopek podvojevanja

00:08:26.750 --> 00:08:28.410
dokler niso proizvedli dovolj skupin...

00:08:32.500 --> 00:08:34.900
Nato so dodali te skupine, da bi prišli do odgovora.

00:08:40.800 --> 00:08:43.050
V srednjeveški Evropi in Aziji

00:08:43.150 --> 00:08:46.050
je bil abakus ročni kalkulator svojega časa.

00:08:46.150 --> 00:08:48.250
Toda le malokdo ga je znal uporabljati,

00:08:48.350 --> 00:08:50.430
običajno bogati trgovci in posojevalci denarja.

00:08:51.000 --> 00:08:53.400
S preprostim premikanjem kroglic, ki je vsaka imela svoje vrednostno mesto,

00:08:53.500 --> 00:08:55.950
je bil abakus zelo učinkovit način za računanje.

00:08:56.700 --> 00:08:59.200
Kasneje je veliki arabski matematik al-Khwārizmī

00:08:59.340 --> 00:09:02.000
v severno Ameriko in Evropo

00:09:02.150 --> 00:09:03.700
predstavil hindujske arabske številke od 0 do 9

00:09:03.900 --> 00:09:06.250
in ustvaril nove načine za računanje.

00:09:06.700 --> 00:09:09.349
Te algoritme se je lahko pisalo na papir.

00:09:10.150 --> 00:09:12.050
Skozi stoletja je učenje algoritmov

00:09:12.200 --> 00:09:13.800
postalo znak izobrazbe,

00:09:13.950 --> 00:09:15.150
ker so študente poučevali zanesljivo in učinkovito preračunavati

00:09:15.300 --> 00:09:16.900
dolge kolone podpisanih večmestnih števil

00:09:17.200 --> 00:09:18.000
s seštevanjem in odštevanjem

00:09:18.150 --> 00:09:20.900
ter deljenjem.

00:09:21.550 --> 00:09:23.050
Tako so zdaj lahko vodili evidenco o teh postopkih

00:09:23.200 --> 00:09:25.200
in preverjali rezultate.

00:09:26.100 --> 00:09:27.600
Danes delamo zahtevne izračune

00:09:27.750 --> 00:09:29.600
z ročnim kalkulatorjem.

00:09:29.850 --> 00:09:31.100
To pomeni, da študentje potrebujejo sposobnost

00:09:31.250 --> 00:09:33.300
preverjanja smiselnosti odgovora

00:09:33.450 --> 00:09:34.550
in da morajo zato imeti bogat repertoar

00:09:34.700 --> 00:09:36.850
mentalnih matematičnih strategij.

00:09:37.500 --> 00:09:40.450
Večino lažjih izračunov, kot naprimer 12 ×15,

00:09:40.600 --> 00:09:43.400
je mogoče z uporabo različnih strategij rešiti 'na pamet'.

00:09:54.000 --> 00:09:55.300
Ko potujemo skozi bogato

00:09:55.400 --> 00:09:57.050
in živahno zgodovino matematike

00:09:57.200 --> 00:09:59.100
lahko vidimo, kako so ideje in stvaritve

00:09:59.250 --> 00:10:00.850
zrasle iz človekove potrebe

00:10:01.000 --> 00:10:03.550
po reševanju vsakdanjih problemov.

00:10:03.700 --> 00:10:05.800
Skozi čas, so nam matematična raziskovanja

00:10:05.950 --> 00:10:07.950
moških in žensk po celem svetu

00:10:08.100 --> 00:10:10.100
omogočila pogled skozi zanimive leče,

00:10:10.250 --> 00:10:11.650
ki nam pomagajo, da matematično vidimo

00:10:11.800 --> 00:10:14.050
in razumemo naš svet.

00:10:15.300 --> 00:10:17.250
Znanost je zbirka dejstev

00:10:17.400 --> 00:10:20.500
pridobljenih z opredeljevanjem tega kar opazujemo

00:10:20.650 --> 00:10:23.200
in izvajanjem testov z namenom odkrivanja.

00:10:23.500 --> 00:10:28.400
Matematika, kemija in fizika predstavljajo določene (fiksne) jezike,

00:10:28.550 --> 00:10:31.750
ki niso predmet subjektivne razlage.

00:10:31.900 --> 00:10:35.450
Jeziki, ki se jih uporablja za opisovanje tega, kar opazujemo

00:10:35.600 --> 00:10:38.950
in preverjanje teh opažanj z namenom, da bi jih dokazali.

00:10:39.200 --> 00:10:41.074
Pomislite na DNA,

00:10:41.074 --> 00:10:43.710
celice, galaksije,

00:10:44.378 --> 00:10:46.146
sadje,

00:10:46.246 --> 00:10:48.282
prenosne računalnike,

00:10:48.700 --> 00:10:50.551
klimatske naprave...

00:10:51.118 --> 00:10:53.551
Pomislite na avtomobile,

00:10:54.221 --> 00:10:56.957
hrano,

00:10:57.300 --> 00:10:58.892
hiše,

00:11:00.027 --> 00:11:02.963
živali,

00:11:03.096 --> 00:11:05.599
rastline...

00:11:06.466 --> 00:11:08.635
Pomislite na atome,

00:11:08.936 --> 00:11:11.305
dele telesa,

00:11:11.738 --> 00:11:13.974
podnebje,

00:11:14.708 --> 00:11:17.845
ali na oblačila, ki jih nosite....

00:11:20.200 --> 00:11:22.700
In ugotovite, da je vse opredeljeno,

00:11:22.850 --> 00:11:24.800
ali ustvarjeno,

00:11:25.000 --> 00:11:27.200
preko znanosti.

00:11:33.894 --> 00:11:36.200
Da bi razumeli celotni pojem znanosti,

00:11:36.350 --> 00:11:40.400
morate vedeti, kaj je znanstvena teorija:

00:11:40.550 --> 00:11:42.050
"Znanstveno teorijo

00:11:42.200 --> 00:11:44.550
sestavlja zbirka pojmov,

00:11:44.700 --> 00:11:48.000
vključno z abstrakcijami opazovanih pojavov,

00:11:48.150 --> 00:11:50.750
izraženih z merljivimi lastnostmi,

00:11:50.900 --> 00:11:54.000
skupaj s pravili (t. i. znanstveni zakoni),

00:11:54.150 --> 00:11:55.750
ki izražajo povezave

00:11:55.900 --> 00:11:58.700
znotraj opazovanj teh pojmov."

00:11:58.850 --> 00:12:01.850
Znanstvena teorija je razvita tako, da ustreza

00:12:02.000 --> 00:12:05.200
razpoložljivim izkustvenim podatkom o takšnih opažanjih

00:12:05.350 --> 00:12:08.800
in je izpostavljena kot načelo ali osnova načel

00:12:08.950 --> 00:12:11.200
za pojasnjevanje razreda pojavov.

00:12:11.732 --> 00:12:14.100
Znanstvena teorija je popolnoma drugačna

00:12:14.250 --> 00:12:15.300
od katerekoli druge teorije,

00:12:15.550 --> 00:12:17.750
je najbolj verjetna različica,

00:12:17.900 --> 00:12:21.450
ki izvira iz nedavnih odkritij.

00:12:32.850 --> 00:12:36.100
[Michael Shermer: Skeptic Magazine] Znanost je najboljše do sedaj ustvarjeno orodje ♪

00:12:36.800 --> 00:12:38.950
za razumevanje delovanja sveta. ♪

00:12:39.100 --> 00:12:42.000
[Jacob Bronowski: Matematik, biolog, poet] Znanost je zelo hamana oblika znanja. ♪

00:12:42.200 --> 00:12:44.800
Vedno smo na pragu znanega. ♪

00:12:45.300 --> 00:12:47.450
[Carl Sagan: Astronom, astrofizik] Znanost je skupen podvig, ♪

00:12:47.600 --> 00:12:49.600
ki povezuje nove generacije. ♪

00:12:50.700 --> 00:12:53.250
Spominjamo se tistih, ki so nam pripravili pot, ♪

00:12:54.000 --> 00:12:56.550
ker gledamo tudi z njihovimi očmi. ♪

00:12:56.800 --> 00:12:58.500
[Niel DeGrasse Tyson: Astrofizik] Če ste znanstveno pismeni, ♪

00:12:58.650 --> 00:13:00.300
se vam svet zdi popolnoma drugačen ♪

00:13:00.500 --> 00:13:03.300
in to zavedanje vas krepi in navdihuje. ♪

00:13:08.850 --> 00:13:11.700
V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

00:13:12.100 --> 00:13:15.250
[Richard Dawkins: Biolog, etolog] Znanost je poezija resničnosti. ♪

00:13:15.700 --> 00:13:18.150
Lahko se gremo znanost, ♪

00:13:18.950 --> 00:13:20.900
in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

00:13:21.200 --> 00:13:23.950
V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

00:13:24.200 --> 00:13:27.100
Znanost je poezija resničnosti. ♪

00:13:27.350 --> 00:13:30.100
[Jill Tarter:] Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪

00:13:30.350 --> 00:13:33.550
ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪

00:13:39.900 --> 00:13:44.500
[Lawrence Krauss: Teoretski fizik] Znanstveniki ljubijo skrivnosti. Ljubijo neznano. ♪

00:13:45.500 --> 00:13:48.350
[Richard Feynman: Kvantni fiziki] Ni jih strah, če česa ne vedo. ♪

00:13:48.700 --> 00:13:51.460
Mislim, da je to veliko bolj zanimivo. ♪

00:13:52.050 --> 00:13:54.600
[Brian Greene: Teoretski fizik] Obstaja širša vesoljna resničnost, ♪

00:13:54.750 --> 00:13:57.500
katere del smo vsi. ♪

00:13:57.650 --> 00:14:00.350
[Stephen Hawking: Teoretski fizik] Dlje se podajamo v vesolje, ♪

00:14:00.423 --> 00:14:03.550
bolj izjemna so naša odkritja. ♪

00:14:03.700 --> 00:14:06.250
[Carolyn Porco: Planetarni znanstvenik] Iskanje resnice kot take je zgodba, ♪

00:14:06.350 --> 00:14:09.350
ki je polna spoznanj. ♪

00:14:15.800 --> 00:14:18.500
V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

00:14:18.950 --> 00:14:22.250
Znanost je poezija resničnosti. ♪

00:14:22.600 --> 00:14:25.050
Lahko se gremo znanost, ♪

00:14:25.650 --> 00:14:27.600
in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

00:14:27.950 --> 00:14:30.600
V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

00:14:30.800 --> 00:14:34.000
Znanost je poezija resničnosti. ♪

00:14:34.150 --> 00:14:37.350
Zgodba o ljudeh je zgodba o idejah, ♪

00:14:37.500 --> 00:14:39.950
ki svetijo v najtemnejše kotičke. ♪

00:14:40.050 --> 00:14:43.000
Iz naše osamljene točke v vesolju, ♪

00:14:43.300 --> 00:14:45.850
smo bili sposobni, z močjo naših misli, ♪

00:14:46.100 --> 00:14:48.850
pokukati nazaj v kratek trenutek ♪

00:14:49.550 --> 00:14:51.700
po nastanku vesolja. ♪

00:14:51.850 --> 00:14:53.200
[PZ Myers: Biolog & bloger, Univerza v Minessoti] Mislim, da znanost spremeni ♪

00:14:53.350 --> 00:14:55.300
način delovanja tvojega uma. ♪

00:14:55.450 --> 00:14:58.150
Da o stvareh razmišljaš globlje. ♪

00:14:58.500 --> 00:15:01.550
Znanost je zamenjava osebnih predsodkov ♪

00:15:01.700 --> 00:15:04.150
z javno potrjenimi dokazi. ♪

00:15:04.350 --> 00:15:07.300
V resničnem svetu obstaja prava poezija. ♪

00:15:07.600 --> 00:15:10.950
Znanost je poezija resničnosti. ♪

00:15:11.350 --> 00:15:14.400
Lahko se gremo znanost, ♪

00:15:14.550 --> 00:15:16.300
in z njo izboljšamo naša življenja. ♪

00:15:16.500 --> 00:15:19.350
[Znanost je odlično orodje za razumevanje sveta,

00:15:19.500 --> 00:15:21.600
ki nas obkroža.]

00:15:21.750 --> 00:15:24.150
[Pomislite na znanost kot na povečevalno steklo,

00:15:24.300 --> 00:15:26.250
skozi katero si lahko ogledate

00:15:26.400 --> 00:15:30.000
resničnost okoli vas.]