Poleti 2015 je Evropo doletel največji begunski val po koncu 2. sv. vojne. Zakaj? Glavni razlog je Sirija, ki je postala ena največjih območij od kod izvirajo begunci. Sirija se nahaja na bližnjem vzhodu, na območju starodavnega t.i. Rodovitnega polmeseca, ki je poseljen že vsaj 10000 let. Družina Al-Assad vlada tej državi od 60ih. Kvazi-diktatorski režim je vladal do leta 2011, ko se je začela arabska pomlad. Val revolucij po arabskem svetu ter protesti in konflikti so zrušili veliko avtoritarnih režimov. Ampak Al-assad ni stopil iz vladarskega presotola in namesto tega je začel državljansko vojno. Različne etnije in verske skupine so začele boj za prevlado. Islamska država (ID), militarisična džihadistična skupina je izkoristila brezvladje in vojno, in vstopila v vojno z namenom vzpostavitve totalitarističnega Islamskega kalifata. Hitro je ID postal najbolj uspešna ekstremisična organizacija na svetu. Vse vpletene strani so zagrešile vojne zločine vključujoč uporabo kemičnega orožja in množičnih ubojev. Pravtako smo bili priča mnogim mučenjem in napadom na civiliste. Sirijsko ljudstvo je tako bilo ujeto med več vojskujočih si strani. Med režimom, uporniškimi skupinami in verskimi ektremisti. Tretjina prebivalstva je notranje razseljena, več kot 4 milijone ljudi pa je zapustilo državo. Velika večina teh ljudi sedaj biva v begunskih taboriščih v sosednjih državah, ki sedaj skrbijo za več kot 95 % beguncev, medtem ko so arabske države Perzijskega zaliva, sprejele točno 0 beguncev. Amnesty International (AI) je to označil za veliko sramoto. Združeni narodi (ZN) in Svetovni program za hrano (SPH) nista bila pripravljena na tako razsežno begunsko krizo. Rezultat tega je, da je veliko begunskih tabirišč prepolnih in vlada veliko pomanjkanje. Begunci so podvrženi mrazi, lakoti in boleznim. Sirijci so izgubili upanje, da se bo stanje kmalu izboljšalo, za to se jih je veliko odločilo, da poiščejo azil v Evropi. Med letoma 2007 in 2014 je Evropska Unija investirala 2 milijardni evrov v visokotehnološki obrambni sistem in napredno mejno kontrolo. Ni pa veliko investirala v pripravljenost na prihod tako velikega števila beguncev. Slabo je bila pripravljena na val iskalcev azila. V Evropski Uniji begunec mora ostati v državi v katero je najprej prišel kar pomeni veliko obremenitev na mejne države, ki so že imele probleme. Grčija, ki je bila sredi finančne krize - primerljive veliki depresiji ni bila sposobna poskrbeti za toliko ljudi naenkrat, kar je privedlo do grozljivih podob lačnih ljudi na otokih, ki so bili navadno polni turistov. Svet je moral stopiti skupaj in složno odreagirati, vendar, namesto tega, je postal še bolj razdeljen. Veliko držav je zavrnilo sprejetje beguncev in tako pustilo na cedilu mejne države. Leta 2014 je Združeno kraljestvo lobiralo za ustavitev projekta "Mare nostrum" - ogromnega projekta o iskanju in reševanju beguncev v Sredozemskem morju. S tem so hoteli poslati sporočilo, da več smrtnih žrtev pri poizkusu prečkanja Sredozemskega morja, bi pomenilo manj iskalcev azila. Ampak, v resnici, to se ni zgodilo. Pogled na krizo se je v svetu spremenil, ko je svet obšla fotografijo mrtvega sirijskega dečka najdenega utopljenega na obali Turčije. Nemčija je sporočila, da bo, brez izjeme, sprejela vse sirkse begunce, in se sedaj v letu 2015 pripravlja na sprejem 800 000 beguncev, več kot celotna Evropska Unija v letu 2014, a z začasnih nadzorom svojih mej čez nekaj dni in z zahtevo o vse-evropski rešitvi. Vedno več in več ljudi in zahodnega sveta zahteva aktivno reševanje problema iskalcev azila. Večina teh ljudi je navadnih ljudi in ne politikov. Ampak to so pa strahovi Zahodnega sveta: Islam, visoka rodnost, kriminal in kolaps socialnega sistema. Seznanimo se z dejstvi o teh stvareh. Tudi če bi EU sprejel vse 4 milijone sirskih beguncev in bi vsi bili muslimani bi odstotek muslimanov v EU narasel samo iz okoli 4 % na 5 %. To ni drastična sprememba in vsekakor Evropa ne bi postala muslimanski kontinent. Muslimanska manjšina ni nič novega in ni razloga za strah. Rodnost v zahodnih državah je marsikje nizka, in tako bi lahko iskalci azila v nekaj desetletjih postali večina. Študije so pokazale, da je rodnost med muslimani v Evropi višja ampak upade takoj ko se poveča raven izobrazbe. Večina Sirijcev je že izobraženih, rodnost v Siriji pred vojno ni bila velika in populacija se je v bistvu krčila, ne naraščala. Strah, da več beguncev pomeni več kriminala, se pravtako pokaže za neutemeljenega. Begunci, ki postanejo imigranti povročajo manj kriminalnih dejanj kot domača populacija. Ko se jim dodeli pravica do dela in lahko odprejo dejavnost in se čimprej vključijo v delovno aktivno prebivalstvo plačujejo več v socialni sistem, kot dobijo iz njega. Sirijci, ki prihajajo na Zahod, so potencialni delavci še kako potrebni za starajočo se evropsko populacijo. Pravtako, begunci, ki potujejo s pametnimi mobilniki, le navidez dajejo vtis da ne potrebujejo pomoči. Socialna omrežja in internet sta postala pomemben del "biti begunec". Z uporabo sistema GPS si pomagajo na poti v Evropo. V Facebook skupinah lahko najdejo namige in informacije in ovirah v realnem času. To samo dokazuje, da so ljudje. Pravtako kot mi. Če bi Vi morali na nevarno pot, ali ne bi vzeli na pot svojega mobilnika? EU je skupek najbogatejših gospodarstev na svetu, dobro organiziran in z delujočim socialnim sistemom, z infrastrukturo, demokracijo in močnim gospodarstvom. EU lahko obvlada takšen izziv kot je begunska kriza - če želi. Enako lahko rečemo za celoten Zahodni svet. Medtem pa mala Jordanija je že sprejela več kot 600 000 sirskih beguncev. ZK, ki ima 78x večji BDP, pa namerava sprejeti le 20 000 Sirijcev v naslednjih petih letih. ZDA je sprejel odločitev da bo sprejel le 10 000, Avstralija pa 12 000 ljudi. Skratka, stvari se počasi obračajo na bolje, a ne dovolj hitro. Trenutno pišemo zgodovino. Kako hočemo, da se nas bodo spominjali? Kot bogatih ljudomrznežev za ograjami? Moramo sprejeti dejstvo da ti ljudje bežijo pred smrtjo in so nam enaki. Z sprejetjem v naše države in integracijo v naše družbe, lahko veliko pridobimo. Samo nekaj pa lahko izgubimo če ignoriramo to begunsko krizo. Prepričani smo laho da bo še več mrtvih otroških telesc naplavljenih na obale, če se ne odzovemo s človečnostjo in z razumom. Naredimo to pravilno in poizkušamo biti najboljši kot smo lahko.