Poleti 2015
je Evropo doletel največji begunski val
po koncu 2. sv. vojne.
Zakaj?
Glavni razlog je Sirija, ki je postala ena
največjih območij od kod izvirajo begunci.
Sirija se nahaja na bližnjem vzhodu,
na območju starodavnega
t.i. Rodovitnega polmeseca,
ki je poseljen že vsaj 10000 let.
Družina Al-Assad vlada tej državi od 60ih.
Kvazi-diktatorski režim je vladal do leta 2011,
ko se je začela arabska pomlad.
Val revolucij po arabskem svetu ter
protesti in konflikti
so zrušili veliko avtoritarnih režimov.
Ampak Al-assad ni stopil iz vladarskega presotola
in namesto tega je začel državljansko vojno.
Različne etnije in verske skupine so
začele boj za prevlado.
Islamska država (ID), militarisična džihadistična
skupina je izkoristila brezvladje in vojno,
in vstopila v vojno z namenom vzpostavitve
totalitarističnega Islamskega kalifata.
Hitro je ID postal
najbolj uspešna ekstremisična
organizacija na svetu.
Vse vpletene strani so zagrešile vojne zločine
vključujoč uporabo kemičnega orožja
in množičnih ubojev.
Pravtako smo bili priča
mnogim mučenjem in napadom na civiliste.
Sirijsko ljudstvo je tako bilo ujeto med
več vojskujočih si strani. Med režimom,
uporniškimi skupinami in verskimi
ektremisti. Tretjina prebivalstva
je notranje razseljena, več kot 4 milijone
ljudi pa je zapustilo državo.
Velika večina teh ljudi sedaj biva v
begunskih taboriščih v sosednjih državah,
ki sedaj skrbijo za več kot 95 % beguncev,
medtem ko so arabske države Perzijskega
zaliva, sprejele točno
0 beguncev.
Amnesty International (AI) je to označil
za veliko sramoto.
Združeni narodi (ZN) in Svetovni program
za hrano (SPH)
nista bila pripravljena na
tako razsežno begunsko krizo.
Rezultat tega je, da je veliko begunskih
tabirišč prepolnih in vlada veliko pomanjkanje.
Begunci so podvrženi mrazi,
lakoti in boleznim.
Sirijci so izgubili upanje, da se bo stanje
kmalu izboljšalo, za to se jih je veliko
odločilo, da poiščejo azil v Evropi.
Med letoma 2007 in 2014 je Evropska Unija
investirala 2 milijardni evrov v
visokotehnološki obrambni sistem in napredno
mejno kontrolo.
Ni pa veliko investirala v pripravljenost
na prihod tako velikega števila beguncev.
Slabo je bila pripravljena na val
iskalcev azila.
V Evropski Uniji begunec mora ostati v državi
v katero je najprej prišel
kar pomeni veliko obremenitev na mejne
države, ki so že imele probleme.
Grčija, ki je bila sredi finančne krize -
primerljive veliki depresiji
ni bila sposobna poskrbeti za toliko ljudi
naenkrat,
kar je privedlo do grozljivih podob lačnih
ljudi na otokih, ki so bili navadno
polni turistov.
Svet je moral stopiti skupaj in složno
odreagirati,
vendar, namesto tega, je postal še
bolj razdeljen.
Veliko držav je zavrnilo
sprejetje beguncev
in tako pustilo na
cedilu mejne države.
Leta 2014 je Združeno kraljestvo lobiralo
za ustavitev projekta "Mare nostrum" -
ogromnega projekta o iskanju in reševanju
beguncev v Sredozemskem morju.
S tem so hoteli poslati sporočilo,
da več smrtnih žrtev pri poizkusu prečkanja
Sredozemskega morja, bi pomenilo
manj iskalcev azila.
Ampak, v resnici, to se ni zgodilo.
Pogled na krizo se je v svetu spremenil,
ko je svet obšla fotografijo mrtvega
sirijskega dečka
najdenega utopljenega na obali Turčije.
Nemčija je sporočila, da bo, brez izjeme,
sprejela vse sirkse begunce,
in se sedaj v letu 2015 pripravlja
na sprejem 800 000 beguncev,
več kot celotna
Evropska Unija v letu 2014,
a z začasnih nadzorom svojih mej
čez nekaj dni in
z zahtevo o vse-evropski rešitvi.
Vedno več in več ljudi in zahodnega
sveta zahteva aktivno reševanje
problema iskalcev azila.
Večina teh ljudi je navadnih ljudi in
ne politikov.
Ampak to so pa strahovi Zahodnega sveta:
Islam, visoka rodnost, kriminal in kolaps
socialnega sistema.
Seznanimo se z dejstvi o teh stvareh.
Tudi če bi EU sprejel vse 4 milijone
sirskih beguncev
in bi vsi bili muslimani
bi odstotek muslimanov
v EU
narasel samo iz okoli 4 % na 5 %.
To ni drastična sprememba in vsekakor
Evropa ne bi postala muslimanski kontinent.
Muslimanska manjšina ni nič novega
in ni razloga za strah.
Rodnost v zahodnih državah je
marsikje nizka,
in tako bi lahko iskalci azila v
nekaj desetletjih postali večina.
Študije so pokazale,
da je rodnost med muslimani v Evropi višja
ampak upade takoj
ko se poveča raven izobrazbe.
Večina Sirijcev je že izobraženih,
rodnost v Siriji pred vojno ni bila velika
in populacija se je v bistvu krčila,
ne naraščala.
Strah, da več beguncev pomeni več
kriminala,
se pravtako pokaže za neutemeljenega.
Begunci, ki postanejo imigranti povročajo
manj kriminalnih dejanj kot domača
populacija.
Ko se jim dodeli pravica do dela in lahko
odprejo dejavnost
in se čimprej vključijo v delovno
aktivno prebivalstvo
plačujejo več v socialni sistem,
kot dobijo iz njega.
Sirijci, ki prihajajo na Zahod, so
potencialni delavci
še kako potrebni za starajočo se evropsko
populacijo.
Pravtako, begunci, ki potujejo s pametnimi
mobilniki, le navidez dajejo vtis
da ne potrebujejo pomoči.
Socialna omrežja in internet
sta postala pomemben del "biti begunec".
Z uporabo sistema GPS si pomagajo na poti
v Evropo.
V Facebook skupinah lahko najdejo namige
in informacije in ovirah v realnem času.
To samo dokazuje, da so ljudje.
Pravtako kot mi.
Če bi Vi morali na nevarno pot,
ali ne bi vzeli na pot svojega mobilnika?
EU je skupek najbogatejših
gospodarstev na svetu,
dobro organiziran in z delujočim
socialnim sistemom,
z infrastrukturo, demokracijo in močnim
gospodarstvom.
EU lahko obvlada takšen izziv kot je
begunska kriza - če želi.
Enako lahko rečemo za
celoten Zahodni svet.
Medtem pa mala Jordanija je že sprejela
več kot 600 000 sirskih beguncev.
ZK, ki ima 78x večji BDP,
pa namerava sprejeti le 20 000 Sirijcev
v naslednjih petih letih.
ZDA je sprejel odločitev da bo
sprejel le 10 000, Avstralija pa 12 000 ljudi.
Skratka, stvari se počasi obračajo na bolje,
a ne dovolj hitro.
Trenutno pišemo zgodovino.
Kako hočemo, da se nas bodo spominjali?
Kot bogatih ljudomrznežev za ograjami?
Moramo sprejeti dejstvo da ti ljudje
bežijo pred smrtjo
in so nam enaki.
Z sprejetjem v naše države in integracijo
v naše družbe,
lahko veliko pridobimo.
Samo nekaj pa lahko izgubimo če ignoriramo
to begunsko krizo.
Prepričani smo laho da bo še več
mrtvih otroških telesc naplavljenih
na obale, če se ne odzovemo s človečnostjo
in z razumom.
Naredimo to pravilno in poizkušamo biti
najboljši kot smo lahko.