Danes bom poskušal zagovarjati tezo, da je lahko povabilo ljubljeni osebi, prijatelju ali celo tujcu, da z vami posname pomemben intervju, eden najpomembnejših trenutkov v življenju tega človeka in tudi v vašem. Pri 22ih letih sem imel srečo, da sem odkril svoje poslanstvo, ko sem začel pisati radijske zgodbe. Skoraj istočasno sem izvedel, da je moj oče, s katerim sva si bila zelo blizu, gej. To je bilo popolno presenečenje. Bili smo si zelo blizu kot družina in to me je popolnoma potrlo. V enem od najinih napetih pogovorov, je oče omenil Stonewallski upor. Povedal mi je, da se je v neki noči leta 1969 skupina mladih temnopoltih in latino transvestitov uprla policiji v gejevskem baru na Manhattnu, ki se je imenoval Stonewall Inn in kako je to zanetilo moderno gibanje za gejevske pravice. Ta neverjetna zgodba je podžgala mojo radovednost. Odločil sem se, da vzamem svoj snemalnik in poskusim izvedeti kaj več. S pomočjo mladega arhivarja Michaela Shirkerja sem izsledil vse ljudi, ki jih je bilo moč najti, ki so bili tisto noč v baru Stonwall Inn. Ko sem snemal intervjuje z njimi, sem videl, kako mi mikrofon omogoča, da grem na lokacije, ki jih sicer nikoli ne bi obiskal in da govorim z ljudmi, s katerimi drugače ne bi nikoli govoril. Imel sem privilegij spoznati nekaj najbolj zanimivih, prodornih in pogumnih ljudi, kar sem jih kdajkoli srečal. To je bilo prvič, da je bila zgodba Stonewalla povedana na nacionalnem nivoju. Oddajo sem posvetil svojemu očetu, kar je spremenilo najin odnos in moje življenje. V naslednjih 15ih letih sem posnel še veliko radijskih dokumentarcev. Želel sem osvetliti življenja ljudi, o katerih se v medijih le redko govori. Vedno znova sem doživel, kako lahko preprosto dejanje intervjuja pomeni zelo veliko ljudem, zlasti tistim, ki so jim govorili, da njihove zgodbe niso pomembne. Dobesedno sem videl, kako so se vzravnali, ko so pričeli govoriti v mikrofon. Leta 1998 sem naredil dokumentarec o zadnjih cenenih hotelih ulice Bowery na Manhetnu. Nekateri so živeli v teh poceni hotelih že desetletja. Živeli so v kabinah velikosti zaporniške celice, pregrajenih z jekleno žico, da nisi mogel skočiti iz ene v drugo sobo. Pozneje sem s fotografom Harveyem Wangom napisal knjigo o teh ljudeh. Spomnim se, ko sem prišel tja z osnutkom knjige in pokazal enemu od stanovalcev stran, ki mu je bila posvečena. V tišini je stal tam in jo gledal, potem je porabil knjigo iz mojih rok in stekel po dolgem, ozkem hodniku. S knjigo nad glavo je vpil: "Obstajam, obstajam!" (Aplavz) Na več načinov je ta "Obstajam" postal imperativ, ki je privedel do StoryCorpsa, ideje, ki sem jo dobil pred desetletjem. Moja zamisel je bila, da bi običajno dokumentarno delo postavil na glavo. Tradicionalno so predvajali dokumentarce, ki so intervjuvali protagoniste z namenom ustvarjati umetnost ali zabavo, ali izobraževanje, ki je splošno dostopno veliko ljudem, jaz pa sem hotel poskusiti nov model, kjer je intervju sam namen dela in ugotoviti ali lahko damo mnogo ljudem možnost da bi bili slišani na ta način. Tako smo na postaji Grand Central pred enajstimi leti zgradili kabino, kjer je kdorkoli lahko prišel in počastil nekoga tako, da ga je intervjuval o njegovem življenju. Prideš v kabino, kjer te sprejme moderator. Usedeš se nasproti, na primer, svojega starega očeta za približno uro in poslušaš in govoriš. Mnogo ljudi gleda na to tako: Če bi bil to najin zadnji pogovor kaj bi hotel vprašati in kaj povedati tej osebi, ki mi toliko pomeni? Ob koncu dogodka, odideš s posnetkom pogovora, drug izvod pa gre Ameriškemu narodopisnemu centru pri Kongresni knjižnici, da bodo lahko vaši pra-pra-pra pravnuki nekega dne spoznali vašega starega očeta skozi njegov glas in njegovo zgodbo. To kabino smo odprli v enem najbolj hektičnih mest na svetu in povabili ljudi na te neverjetno intimne pogovore z drugim človeškim bitjem. Sanjalo se mi ni, če bo ideja delovala, pa je, že od vsega začetka. Ljudje so izkušnjo doživeli z veliko mero spoštovanja in neverjetni pogovori so se zgodili znotraj kabine. Rad bi vam zavrtel animiran odlomek intervjuja, posnetega v originalni kabini na postaji Grand Central. Slišali boste 12 letnega Joshuo Littmana, ki intervjuva svojo mamo, Saro. Josh ima aspergerjev sindrom. Kot morda veste, so ti otroci neverjetno inteligentni, niso pa spretni v socialnih situacijah. Ponavadi imajo obsesije. V Joshovem primeru so to živali. To je torej Josh, ki se pogovarja s svojo mamo Saro na Grand Centralu, pred devetimi leti. (Video) Josh Littman: Na lestvici od ena do deset, ali misliš, da bi bilo tvoje življenje drugačno brez živali? Sara Littman: mislim, da bi izbrala osmico brez živali, saj dodajo veliko veselja življenju. JL: Na kakšen način bi bilo tvoje življenje drugačno brez njih? SL: Lahko bi živela na primer brez ščurkov in kač. JL: Meni so kače v redu, če niso strupene in če te ne zadavijo. SL: Jaz nisem prav navdušena nad njimi. JL: Ščurek pa je le insekt, ki ga radi sovražimo. SL: Ja, prav res. JL: Si kdaj pomislila, da ne boš zmogla, ko si dobila otroka? SL: Spomnim se, ko si bil dojenček in si imel hude trebušne krče in nisi in nisi nehal jokati. JL: Kaj so krči? SL: To je, ko te zelo boli trebuh in potem samo kričiš, tudi po več ur. JL: Še glasneje, kot kriči Amy? SL: Bil si precej glasen, Amy pa ima bolj predirljiv jok. JL: Zdi se mi, da imajo vsi raje Amy, kot bi bila popolni mali angelček. SL: Razumem, zakaj se ti zdi, da imajo ljudje raje Amy. Ne pravim, da je to zaradi tvojega Aspergerjevega sindroma, ampak Amy je lažje biti prijazna, zate pa se zdi, da je to težje. Toda ljudje, ki si vzamejo čas, da te spoznajo, te imajo zelo radi. JL: Kot na primer Ben, Erik ali Carlos? SL: Ja -- JL: Imam boljšo kvaliteto prijateljev in manjšo kvantiteto? (Smeh) SL: Ne bi sodila o kvaliteti, ampak mislim-- JL: Amy, na primer, ima rada Klavdijo, potem je ne mara, pa jo ima spet rada in je spet ne mara. SL: To je bolj stvar deklic, srček. Pomembno zate je, da imaš nekaj res dobrih prijateljev, to je pravzaprav vse kar potrebuješ v življenju. JL: Ali sem postal sin, ki si ga hotela, ko sem se rodil? Ali sem dosegel tvoja pričakovanja? SL: Presegel si moja pričakovanja, srček. Seveda imaš neke predstave o tem, kakšen bo tvoj otrok, toda ti si me prisilil, da sem se morala preseči kot starš, saj misliš-- JL: No, saj sem te jaz naredil za starša. SL: Zaradi tebe sem postala starš. Imaš prav. (Smeh) Ampak tudi, ker razmišljaš drugače, kot te učijo knjige o starševstvu, sem se morala naučiti razmišljati izven svojih običajnih okvirjev; tako sem postala veliko bolj kreativna kot starš in kot oseba. Vedno ti bom hvaležna za to. JL: Ti je to pomagalo, ko si rodila Amy? SL: To je pomagalo, ko se je rodila Amy. Ti si zame tako nekaj posebnega; veliko srečo imam, da si moj sin. (Aplavz) David Isay: Ko je bila ta zgodba predvajana na radiu, je Josh prejel stotine pisem, ki so govorila, kako krasen otrok je. Njegova mama Sara je iz njih naredila knjigo in ko so se otroci v šoli spravili na Josha, sta jih skupaj brala. Rad bi povedal, da sta oba junaka zgodbe danes z nami. Sara Littman in njen sin Josh, ki je zdaj odličen učenec na kolidžu. (Aplavz) Veliko ljudi pove, da jokajo, ko poslušajo zgodbe StoryCorpsa, pa to ni zato, ker so zgodbe žalostne. Večina jih ni. Mislim, da je to zato, ker slišijo nekaj pristnega in čistega v tem času, ko včasih težko ločimo kaj je res in kaj je le marketing. Na nek način je to anti-resničnostni šov. Nihče ne pride v StoryCorps, da bi obogatel. Nihče ne pride, da bi postal slaven. Gre preprosto za dejanje velikodušnosti in ljubezni. Večina je povsem navadnih ljudi, ki govorijo o življenjih, živetih s prijaznostjo, pogumom in dostojanstvom in ko slišiš tako zgodbo imaš včasih občutek, da hodiš po sveti zemlji. Eksperiment na Grand Centralu je torej deloval, zato smo se razširili po vsej deželi. Danes je že več kot 100.000 ljudi v vseh petdesetih državah in tisočih mestih po celi Ameriki posnelo StoryCorps intervjuje. To je trenutno največja obstoječa zbirka človeških glasov. (Aplavz) Najeli in usposobili smo stotine moderatorjev, ki pomagajo in vodijo ljudi skozi to izkušnjo. Večina na StoryCorpsu dela leto ali dve, potujejo po deželi in zbirajo modrosti človeštva. Temu pravijo pričevanje in če jih boste vprašali, vam bodo povedali, da je najpomembnejša stvar, ki so se jo naučili ob pričevanju tem intervjujem to, da so ljudje v osnovi dobri. V prvih letih delovanja StoryCorpsa bi lahko temu oporekali, češ da obstaja neka pristranska selekcija, ampak po deset tisočih intervjujev z vsemi mogočimi ljudmi, v vsakem koncu dežele-- bogati, revni, od pet do stopetletnikov, 80 različnih jezikov, različna politična prepričanja -- si moramo priznati, da imajo morda ti ljudje prav. Tudi sam sem se ogromno naučil iz teh intervjujev. O poeziji, o modrosti in o milosti, ki jo najdemo v besedah ljudi okoli nas, ko si preprosto vzamemo čas za poslušanje. Kot na primer ta intervju med uradnikom iz Brooklyna, Dannyjem Perasem, ki je pripeljal svojo ženo Annie, da bi ji povedal o svoji ljubezni do nje. (Avdio) Danny Perasa: Veš, takole je: Vedno se počutim krivega, ko ti rečem "ljubim te." In pogosto ti to povem. Povem ti zato, da te spomnim, da ne glede na to, kako nemaren sem, to prihaja iz mene. Je kot bi slišal krasno pesem iz starega, hreščečega radia in lepo od tebe je, da si obdržala ta star radio. Annie Perasa: Če ne najdem sporočila na kuhinjski mizi, mislim, da je nekaj narobe. Vsako jutro mi napišeš ljubezensko pismo. DP: Edina stvar, ki bi lahko šla narobe, bi bila, da nisem našel kulija. AP: Moji princesi: Zunaj močno dežuje. Poklical te bom ob 11:20. DP: Romantična vremenska napoved. AP: Ljubim te. Ljubim te. Ljubim te. DP: Ko je nekdo srečno poročen, ni važno kaj se zgodi v službi, ni važno, kaj se zgodi v preostanku dneva; doma ga čaka zatočišče, ve, da lahko nekoga objame, ne da bi ga ta oseba zavrnila s "Pusti me na miru." Biti poročen je kot bi imel barvno televizijo. Nikoli več nočeš črno-bele. (Smeh) DI: Danny je imel približno meter in pol, je škilil in imel le en kriv zob, toda Danny Perasa je premogel več romantike v svojem mezincu, kot vsi holivudski lepotci skupaj. Kaj sem se še naučil? Naučil sem se o skoraj nepredstavljivi sposobnosti odpuščanja človeškega duha. Naučil sem se o vzdržljivosti in o moči. Na primer pri intervjuju med Osheo Israelom in Mary Johnson. Ko je bil Oshea najstnik, je ubil Maryjinega edinega sina, Laramiuna Byrda, v uličnem pretepu. Desetletje kasneje je Mary šla v zapor, da bi spoznala Osheo in ugotovila kdo je ta oseba, ki je vzela življenje njenemu sinu. Počasi in proti pričakovanjem sta postala prijatelja. Ko je bil končno izpuščen iz zapora, se je Oshea nastanil poleg Maryjinega doma. To je le kratek izsek pogovora, ki sta ga imela kmalu po tem, ko je bil Oshea izpuščen. (Video) Mary Johnson: Mojega sina ni več tu. Nisem ga videla diplomirati, zdaj pa greš ti na kolidž. Imela bom možnost videti tebe diplomirati. Nisem doživela njegove poroke. Upam, da bom nekega dne lahko to izkusila pri tebi. Oshea Israel: Samo da slišim te tvoje besede, in da si v mojem življenju na ta način, je zame motivacija. Motivira me, da se trudim ostati na pravi poti. Še vedno verjameš vame in da si zmožna tega, ne glede na vso bolečino, ki sem ti jo povzročil, je neverjetno. MJ: Vem, da ni lahko skupaj deliti najino zgodbo, celo ko zdaj tu sediva in se gledava. Vem, da ni lahko in te občudujem, ker to zmoreš. OI: Rad te imam, gospa. MJ: Tudi jaz te imam rada, sin. (Aplavz) DI: Neštetokrat so me intervjuji spomnili na pogum in dobroto ljudi in na to, kako se tok zgodovine vedno usmeri proti pravičnosti. Kot zgodba Alexis Martinez, ki se je rodila kot Arthur Martinez v naselju projekta Harold Ickes v Chicagu. V intervjuju govori s hčerko Lesley o tem, kako se je kot mlad fant pridružila tolpi in kako je kasneje v življenju spremenila spol in postala ženska. To sta Alexis in njena hči Lesley. (Avdio) Alexis Martinez: Ena najtežjih stvari zame je bil strah, da ne bom imela dovoljenja biti prisotna v življenju svojih vnukinj, toda ti si ta strah povsem ovrgla. Ti in tvoj mož. En od rezultatov tega v mojem odnosu z vnukinjami je, da se včasih kregajo med sabo, če sem ona ali on. Lesley Martinez: Ampak prosto lahko govorijo o tem. AM: Lahko govorijo o tem, ampak zame je to pravi čudež. LM: Ni se ti treba opravičevati in biti previdna glede besed. Ne bomo te izločili. To je nekaj, kar sem vedno želela da veš: da si ljubljena. AM: Veš, zdaj to živim vsak dan. Hodim po ulicah kot ženska in res sem pomirjena s tem kdo sem. Mogoče si želim, da bi imela nežnejši glas, ampak zdaj živim v ljubezni in tako skušam živeti vsak dan. DI: Zdaj živim v ljubezni. Povedal vam bom skrivnost o StoryCorpsu. Potrebno je nekaj poguma, da imamo take pogovore. StoryCorps nagovarja našo umrljivost. Udeleženci vedo, da bodo ti posnetki slišani dolgo po tem, ko jih več ne bo. Zdravnik Ira Byock, ki dela v hospicu, je sodeloval z nami in snemal intervjuje z umirajočimi. Napisal je knjigo z naslovom "Štiri najpomembnejše stvari" o štirih stvareh, ki jih želiš reči najpomembnejšim ljudem v tvojem življenju pred smrtjo: hvala, rad te imam, odpusti mi, odpuščam ti. To so najmočnejše besede, ki jih lahko izrečemo en drugemu in to se pogosto zgodi v kabini StoryCorpsa. Občutek možnosti dokončanja odnosa z nekom, ki nam je drag -- nič obžalovanj, nič neizrečenega. Je težko in zahteva pogum, toda zato smo živi, kajne? Torej, TED nagrada. Ko me je prvič kontaktiral TED in Chris pred meseci glede možnosti nagrade, sem bil povsem prevzet. Prosili so me, da napišem kratko željo za človeštvo, ne več kot 50 besed. Premislil sem in napisal teh 50 besed in nekaj tednov kasneje me je poklical Chris in mi dal zeleno luč. Tu je moja želja: Da bi nam pomagali razširiti vse, kar smo se naučili skozi StoryCorps na cel svet. Da bi lahko vsak kjerkoli z lahkoto posnel pomemben intervju z drugim človeškim bitjem, ki bo potem arhiviran za prihodnje rodove. Kako bomo to dosegli? S tem. Hitimo v prihodnost, kjer bo imel vsak na svetu dostop do enega od teh, ki imajo moč, ki si je niti predstavljati nisem mogel pred enajstimi leti, ko smo začeli s StoryCorpsom. Ima mikrofon, lahko ti da navodila in lahko pošilja glasovne datoteke. To so osnovne sestavine. Prvi del želje je tako že v teku. V zadnjih mesecih je ekipa StoryCorpsa zagnano razvijala aplikacijo, ki bo pripeljala StoryCorps ven iz kabin, da ga bo lahko izkusil kdorkoli, kjerkoli, kadarkoli. Spomnite se, SoryCorps je vedno predstavljal dva človeka in moderatorja, ki jima je pomagal posneti pogovor, ki se ga bo hranilo za vse čase. Toda prav zdaj izdajamo beta verzijo StoryCorps aplikacije. Ta aplikacija deluje kot moderator, ki te vodi skozi proces StoryCorps intervjuja, ti pomaga izbrati vprašanja in ti ponuja nasvete, ki jih potrebuješ, da posnameš pomemben StoryCorps intervju, potem pa ga zgolj s pritiskom tipke arhiviraš v Kongresni knjižnici. To je lažji del naloge, tehnologija. Pravi izziv pa ostaja vam: da izkoristite to orodje in ugotovite, kako ga lahko uporabimo po vsej Ameriki in po vsem svetu, da bo namesto tisoče posnetih StoryCorp intervjujev letno, potencialno posnetih deset tisoče ali stotine tisočev in morda celo več. Predstavljaje si, na primer, nacionalno domačo nalogo, kjer bi moral vsak študent ameriške zgodovine po celi državi posneti intervju s starejšo osebo ob zahvalnem dnevu. Tako bi bila v enem samem vikendu zajeta ameriška življenja in izkušnje celotne generacije. (Aplavz) Predstavljajte si matere na nasprotnih straneh konflikta nekje na svetu, ki bi se usedle k pogovoru, pa ne da bi govorile o konfliktu, pač pa, da bi ugotovile, kdo so ti ljudje in bi na ta način pričele graditi vezi zaupanja; ali pa, da bi nekoč postala tradicija po vsem svetu, da bi se ljudi počastilo s StoryCorps intervjujem na njihov 75 rojstni dan; ali pa, da bi ljudje v vaši skupnosti šli v domove za ostarele, v bolnišnice ali v zavetišča za brezdomce, v zapore opremljeni s to aplikacijo in počastili ljudi, ki sicer niso slišani, jih povprašali kdo so, kaj so se naučili v življenju in kako želijo, da se jih spominjamo. (Aplavz) Pred desetimi leti sem posnel StoryCorps intervju s svojim očetom, ki je bil psihiater in je postal znan gejevski aktivist. To je najina slika ob tistem intervjuju. Nikoli nisem mislil na ta intervju, do pred nekaj leti, ko je moj oče, za katerega se je zdelo, da je popolnoma zdrav, ki je še vedno sprejemal paciente 40 ur na teden, dobil diagnozo raka. Le nekaj dni za tem je povsem nenadno umrl. Bil je 28. junij 2012, obletnica Stonewallskega upora. Ta intervju sem prvič poslušal ob treh zjutraj na dan, ko je umrl. Doma imam majhna otroka in vedel sem, da je edini način, da bosta lahko spoznala to osebo, ki je bila tako ključna v mojem življenju, skozi ta posnet pogovor. Mislil sem, da ne morem še bolj verjeti v StoryCorps, ampak v tistem trenutku sem v vsej polnosti in z vsem svojim bitjem občutil pomembnost teh posnetkov. Vsak dan prihajajo k meni ljudje, ki mi pravijo: "Želim si, da bi intervjuval očeta ali babico ali brata, pa sem čakal predolgo." Zdaj ni treba nikomur več čakati. V tem času, ko je toliko komunikacije bežne in nepomembne, vas vabimo k skupnemu ustvarjanju digitalnega arhiva pogovorov, ki so trajni in pomembni. Pomagajte nam ustvariti to darilo za naše otroke, ta testament vsemu, kar smo kot človeška bitja. Upam, da nam boste pomagali izpolniti to željo. Intervjuvajte člana družine, prijatelja ali celo tujca. Skupaj lahko ustvarimo arhiv modrosti človeštva in morda se bomo na ta način naučili bolj poslušati in manj kričati. Morda nas bodo ti pogovori spomnili na to, kar je zares pomembno. In morda, samo morda nam bo to pomagalo prepoznati preprosto resnico, ki pravi, da je vsako življenje, prav vsako enako in neskončno pomembno. Najlepša hvala. (Aplavz) Hvala. Hvala. (Aplavz) Hvala. (Aplavz)