Democracy, technocracy, the free market or the scientific method for social concern?

This will is an attempt to show how the various forms of government and decision making work, what are their advantages and their problems.

Sources cited in the video
Scientists and engineers in the 111th U.S. Congress http://goo.gl/a5uOO
Only two scientists among the 535 member of the U.S. Congress http://goo.gl/Ak8np
BitCoin Forum quote #1 http://goo.gl/JWzes
BitCoin Forum quote #2 http://goo.gl/MlGqz
BitCoin Forum quote #3 http://goo.gl/nzDNz

Follow me on
http://federicopistono.org
http://twitter.com/federicopistono
http://facebook.com/federicopistono.page

More info on sustainability and social action
http://thezeitgeistmovement.com

Ena od najbolj narobe razumljenih tem med ljudmi, ki jih srečam,

je uporaba znanstvene metode za družbeno skrb.

Obstaja staro prepričanje, ki se je širilo skozi stoletja

verjetno kot posledica evolucijske kulturne prtljage, ki jo ima naša vrsta,

in ga je očitno zelo težko opustiti.

Prepričanje, da ne morete uporabljati znanosti ali znanstvene metode,

da bi ugotovili, kako voditi družbo.

Če niste seznanjeni z znanstveno metodo

in nimate časa za branje strokovne literature,

pojdite v laboratorij, se posvetujte s strokovnjaki v industriji

in z raziskovalci na univerzah.

Najdete lahko zelo dober 9-minutni uvod, imenovan

"The Scientific Method Made Easy", YouTube uporabnika potholer54;

povezava je v video opisu.

Teme strateškega upravljanja virov in etike

so tesno povezane

in so bile v preteklosti predmet raziskav

s strani politikov, filozofov in ekonomistov.

V zadnjem času pa so se za njih začeli zanimati odvetniki,

bankirji in lobisti.

Tukaj se pojavi zanimivo dejstvo:

od 535 članov ameriškega kongresa

jih ima samo 22 znanstveno ali inženirsko ozadje

in od teh sta le dva člana priznana kot

izkušena znanstvenika ali inženirja.

Večina politikov je odvetnikov ali bankirjev, ki delajo za korporacije.

In ni presenečenje, da je večina sprejetih zakonov

pisana na roko višjemu razredu.

Lahko bi rekli, da je to le malo ali popolnoma nepomembno.

Zakaj bi ljudje, ki upravljajo z družbo,

vedeli, kako ta pravzaprav deluje na tehnični ravni?

Ali bi rešili svoje probleme,

če bi bili vsi vplivni ljudje znanstveniki?

Nekateri zagovarjajo demokratični sistem.

Drugi verjamejo, da je tehnokracija edina pot

k uspešnemu upravljanju družbe.

In seveda obstajajo tudi zagovorniki prostega trga,

ki imajo močno prepričanje, da je nevidna roka

in moč konkurence gonilna sila,

ki naredi ljudi srečnejše in bolj produktivne.

Vam bom pojasnil, zakaj so vsi ti pristopi varljivi,

in vam prikazal zelo očitne probleme.

Demokracija je beseda, ki je bila stoletja uporabljena in zlorabljena,

a preden grem v podrobnosti, razjasnimo nekaj pojmov.

Izraz je grškega izvora "dēmokratía" (pravila ljudi),

ki je bil skovan iz besede "dêmos" (ljudje)

in "kratos" (moč)

nekje med petim in četrtim stoletjem pred našim štetjem

za označitev političnega sistema,

ki je obstajal v nekaterih grških mestnih državah, kot so Atene.

Na kratko, demokracija je oblika vladavine,

kjer imajo vsi državljani enako besedo

v odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja.

Pomembno je izpostaviti,

da nobena država na svetu ne uporablja

ali je kadarkoli uporabljala tak sistem.

V preteklosti je bilo to nemogoče zaradi logističnih problemov.

Majhno mesto z nekaj sto ljudmi

bi jo morda bilo sposobno uporabljati,

vendar ko je število vse bolj in bolj naraščalo,

je to postajalo vse težje.

Z današnjo tehnologijo bi bilo to načeloma možno

preko e-glasovalnih sistemov na spletu,

vendar če na zadevo pogledamo globlje,

pride do resnih problemov. Obstaja dobesedno na stotine stvari,

ki potrebujejo sprejem odločitev.

Ali bomo glasovali v celoti kot narod za vsako od teh vprašanj?

Če bi izbirali na ta način, kako smo lahko prepričani,

da smo v danem trenutku izbrali najboljšo možno odločitev?

Da bi razumeli, zakaj to ni najboljša ideja,

uporabimo analogijo: recimo, da nenadoma odkrijete,

da imate na koži izpuščaj.

Kaj boste naredili?

Ali boste poklicali vse svoje prijatelje za demokratični glas

o svojih nadaljnjih ukrepih glede izpuščaja?

Večina ljudi bi šla h kvalificiranemu medicinskemu zdravniku,

ki bi jih preusmeril k dermatologu,

alergologu ali kateremukoli drugemu specialistu,

ki je morda bolj poučen na tem področju.

Razlog za to je, da specialisti

uporabljajo uveljavljene znanstvene metode,

ki jih lahko preiskujemo, testiramo, pregledujemo in nenehno izboljšujemo.

Ljudem je kristalno jasno, ko gre za medicino,

kakšen bi moral biti potek aktivnosti.

To pa zato, ker ima direkten vpliv na njihova življenja

in rezultate lahko opazijo v relativno kratkem času.

Vendar ko gre za širše upravljanje družbe,

ljudje zavračajo misel, da lahko znanost kaj pove o tem,

in imajo iluzijo, da znanstvena metoda

ne pozna notranjega delovanja družbe.

Tu bi lahko pomislili, da bi tehnokracija

kot oblika vladavine, v kateri inženirji, znanstveniki,

profesionalni zdravniki in ostali tehnični strokovnjaki

nadzirajo odločanje na svojih področjih,

bila zaželena.

Načeloma je to delno resnično.

Tehnokratska oblast ima druge, bolj zahrbtne probleme

kot demokracija.

Preprosto imeti strokovnjake, ki sprejemajo odločitve,

na noben način ne zagotavlja, da ne bodo padli pod vpliv

nekaterih zelo močnih skupin ter delovali na določen način

na stroške nezavedne večine.

Ljudje niso rojeni koruptivni,

vendar ko se pogoji za korupcijo pojavijo,

nam zgodovina pokaže, da bodo sčasoma postali pokvarjeni.

Na koncu se vladajoča elita, ki sprejema vse odločitve,

ne obvezuje, da bo upoštevala potrebe vseh ljudi,

in nima interesa, da bi delila to znanstveno telo

z ostalo družbo:

institucija, sestavljena iz majhne manjšine,

je samozadostna in samoohranjajoča.

Družbeni sistemi so bili do sedaj

v veliki meri prežeti z ideologijami,

zaradi česar je moralo prebivalstvo

kasneje doživeti precej katastrofalne rezultate.

Pravila so bila vedno dokaj preprosta:

če si ubogal in sprejel trenutno ideologijo,

si bil varen! Če nisi, so te najverjetneje zaprli, umorili

ali v najboljšem primeru razglasili za terorista ali fanatika.

Največkrat uporabljena strategija tistih, ki imajo moč,

da lahko to moč obdržijo, je puščanje populacije v nevednosti,

v strahu, razdvojenosti ali v kombinaciji vsega tega.

Tehnokratski sistem sam po sebi ni nič boljši

v primerjavi s katerokoli obliko vladavine,

če niso izpolnjeni nekateri pogoji,

preden prične novo ustvarjeni sistem z upravljanjem.

Kateri točno so ti pogoji?

Številka ena: nobena oblika vladavine ne sme biti v veljavi

proti volji ljudstva.

Pogosto me vprašajo, kaj bi naredil, če se večina ljudi

ne bi hotela pridružiti temu sistemu ali če ga ne bi marala.

Tega problema ni,

ker bo novi sistem v uporabi le,

če se vzpostavi iz trenutnega duha družbe:

splošnega kulturnega trenda,

ki je osnova temeljnih vrednot v danem času.

Če se vrednote ne spremenijo, potem se ne bo nič zgodilo.

Milijarde ljudi bo še naprej stradalo

in njihov dostop do osnovnih potrebščin bo zavrnjen,

medtem ko 1 % najbogatejših še naprej vedno bolj bogati,

ali drugače povedano, posel kot običajno.

Številka dve: vsi morajo imeti dostop do ustrezne izobrazbe.

Edini način, ki bi zagotovil, da majhna elita

ne bi mogla izkoristiti prednosti situacije,

je, da so vsi ljudje znanstveno pismeni.

To ne pomeni, da morajo biti vsi znanstveniki,

temveč da bi bili vsi sposobni razumeti,

kako deluje proces sprejemanja odločitev

in da bi imeli vsa potrebna orodja,

da bi lahko prispevali, če bi hoteli.

Več ljudi preverja in navzkrižno preverja dejavnosti drug drugega,

večja je verjetnost, da je družbeni sistem pošten in uravnotežen.

Več je o notranjem delovanju družbe nepoučenih ljudi,

večja je verjetnost pojava skorumpirane aristokracije.

Večina racionalnih ljudi bi se strinjala, da če so v veljavi ti pogoji,

potem je strah o vladajoči eliti

ali instituciji, ki bo diktirala način življenja, nesmiseln.

Toda videli bomo, da tudi na internetu najdemo vse vrste zmot,

zvitih besed in nesmiselnih projekcij.

Od vseh napačnih razlikovanj, ki zasužnjijo ljudi,

je naslednje gotovo eno mojih najljubših:

"Ni znanstvene teorije o tem, ali bi morali

uporabljati jedrsko energijo ali sončne kolektorje.

Tu primerjamo znanost s politiko

in moralnostjo, kar je absurd!

Znanost in znanstvena metoda

ti NE povesta, katero opcijo izbrati."

Seveda ti znanost lahko pove, katera od opcij

je po predloženih podatkih in vaših začetnih namenih najboljša.

Če ne veste, kako postopek deluje,

vam bom poskusil razložiti na najbolj preprost način.

Najprej se vprašajte, kateri je želen rezultat?

Torej, kaj je vaš končni cilj

in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da ga dosežete?

Da, nekje morate začeti

in temu rečemo osnovne družbene vrednote:

nekaj, s čimer se moramo vsi strinjati,

da je koristno za vse nas.

Splošno rečeno, želite povečati blaginjo vseh,

in to mora biti prilagojeno trenutnim razmeram.

Na primer, Gibanje Zeitgeist (Duh časa)

je organizacija, ki zagovarja trajnosten razvoj

in prepoznava, da se morajo vse države razorožiti

in se naučiti deliti vire in ideje,

če hočemo preživeti na daljši rok.

Zato so rešitve, do katerih smo prišli in jih promoviramo,

namenjene pomoči vsem na planetu,

in ne le izbrani skupini.

Nekateri bi še vedno raje ugovarjali, da mir, trajnost in blaginja

niso zaželeni pogoji

in da imajo raje revščino, korupcijo, onesnaževanje,

vojne in množično stradanje.

Če ste tudi vi taki, potem ne razumem, o čem govorite.

Pojdimo nazaj na naš primer.

V tem primeru je naš želeni rezultat

proizvesti največjo količino energije

na najbolj trajnosten, učinkovit in odgovoren način.

Primerjajmo dva pristopa, ki sta v igri:

znanstvena metoda in trenutni družbeno-politični sistem.

Ta metoda je dokaj preprosta in jo je enostavno opisati.

Vendar je zaradi nečesa ljudje očitno zelo težko razumejo.

Prvič, zberete vse podatke, ki so na voljo:

študije, strokovni pregledi dokumentov, projekcijska

analiza trenutno delujočih tehnologij oziroma

karkoli lahko najdete.

Mora biti zanesljiva in kolikor le mogoče objektivna.

Popolnoma nesmiselno se je pretvarjati, da lahko dosežete

absolutno objektivnost;

napake se lahko vedno prikradejo.

Zato uporabljamo postopek strokovnega pregleda in večjih vzorcev.

Nadalje, simulirate vse mogoče scenarije

glede na podatke, ki so na voljo:

kakšni so okoljski vplivi pridobivanja,

proizvodnje, uporabe in odstranjevanja posamezne tehnologije;

kakšni so stroški proizvodnje v smislu energije, materialov;

kakšna je razpoložljivost posameznega vira energije v danem obdobju.

Končni rezultat bo seznam želenih vrednosti in koeficientov,

ki bodo pojasnili, katero tehnologijo je najbolje uporabiti.

Možno je, da bo na kakšnem geografskem območju

določena imela prednost pred drugo. Že zaradi topologije kraja,

vključenosti lokalnih skupnosti in številnih drugih dejavnikov.

Zagotovo je, da ne bo ene same rešitve, ki bi zadovoljila vse,

temveč bolj nekakšen poseben rezultat,

ki se spremeni v skladu s prvotnimi pogoji.

Poglejmo, kako se stvari odločajo

v trenutni družbeno-politični strukturi.

Prvič, začnete pri svoji izvolitvi. Da!

Ni pomembno, ali imate kako tehnično znanje, razumevanje

ali celo znanje o tem, kako rešiti trenutni problem.

To je tekmovanje priljubljenosti!

Pri tem so v veljavi naslednja pravila igre:

večji kot je razpoložljivi znesek denarja za vašo kampanjo,

večja je možnost za uspeh.

V procesu boste prisiljeni sprejemati kompromise

in donacije; večina teh

bo prišla iz multinacionalnih korporacij in bank,

ki vas bodo tako prisilile v poslušno sodelovanje, ko bo zanje pravi čas.

Izberete skupino znanstvenikov in tehnikov

za poročilo o določeni temi,

o kateri nimate nobenega tehničnega razumevanja

in ne morete oceniti veljavnosti predvidenih rezultatov.

Večina teh znanstvenikov in specialistov

je moških in žensk, zaposlenih znotraj korporacij,

ki so v večini financirale vašo politično kampanjo

in delujejo v neposrednem interesu svojih delničarjev,

in ne na trdnih, znanstvenih dokazih

v interesu ljudi in našega planeta.

In na koncu, kar je najbolj pomembno,

da so pričakovani dobički bank in korporacij

stabilni in trdni.

Delničarji vam bodo velikodušno poplačali vaš trud,

medtem ko vam bo medijska kampanja, plačana

s strani vaših "investitorjev", zagotovila zmago na naslednjih volitvah.

Resnica je, da trenutna paradigma neskončne gospodarske rasti

ni samo matematično nevzdržna,

škoduje tudi okolju, v katerem živimo.

Medtem ko ljudje razpravljajo o teoretični naravi kapitalizma

in kako bi zares moral delovati, nam je nekaj zgodovinsko jasno:

to ohranja in zahteva nenehno rast in potrošnjo.

Celotna podlaga tržnega sistema ni inteligentno upravljanje

naših najbolj omejenih virov na planetu.

Osnova je njihovo neprestano pridobivanje in poraba

zaradi dobička in "gospodarske rasti".

So še druge stvari, ki jih je potrebno izpostaviti.

S tem posnetkom sem želel le pokazati osnovno razmišljanje

v ozadju uporabe znanstvene metode za družbeno skrb.

V naslednjih posnetkih bom razložil podrobnosti

in poskusil razrešiti nekatere pomisleke, ki bi se utegnili pojaviti.

Prosim, ohranite v mislih nekaj dejstev:

enako kot znanost je tudi to nastajajoči proces.

Napake se lahko vedno dogodijo

in se sproti odpravljajo, teorija pa bo nadgrajena.

To ni iskanje popolnosti.

Razumevanje znanosti pomeni razumeti, da so popolni sistemi,

ko govorimo o naravnem svetu, nemogoči.

Vse, kar lahko naredimo, je, da stremimo k boljši teoriji,

ki jo je moč testirati in ustrezno spremeniti.

Zato spada beseda "dokaz"

v področje matematike in logike.

V znanosti imamo teorije. Modele, ki so v skladu

z obsegom razpoložljivega opazovalnega znanja.

Sem človek in zato sem zmotljiv. O, ja!

Prav zaradi tega sem odprt za razpravo

in razjasnitev katerihkoli trditev, do katerih pridem.

Lahko se zgodi, da kaj zgrešim, si napačno razlagam kakšen podatek,

imam zmotno logiko v obrazložitvi ali karkoli drugega.

Če vidite, da se katere od teh stvari pojavijo, jih, prosim, izpostavite

z razumljivo razlago, da bom to lahko tudi sam preveril in potrdil.

"Zaključujem vašo obrazložitev, blokirano s strani vaše sekte/kulta."

Ne, to se ne šteje kot razumljiva razlaga.

Poglejmo, če lahko najdem kaj drugega:

"Zveniš bolj kot sledilec kulta in kot bi imel oprane možgane, ne pa kot znanstvenik."

Ne, tudi to ni prava razlaga. Če je to tako težko dojeti,

bom naredil posnetek o tem, kaj je kult,

tako da se boste v prihodnje nehali spravljati v zadrego

s kazanjem svojega pomanjkanja razumevanja

besede kult in njene pravilne uporabe.

Do naslednjič. Mir z vami! - Prevedel: Prevajalska skupina - DUH ČASA & NN

Medtem vabim vse, da objavite svoje komentarje

Upam, da bomo lahko pričeli s pristno diskusijo.

ali še raje posnetke z jedrnatimi in jasnimi odgovori.